Jedro

Oseba, ki je uvozila blago po 30.b členu CZ (1976), tega blaga ni smela odtujiti pred pretekom 5 let od dneva uvoza.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 10.4.2001, s katero je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice Celje, po kateri se tožeči stranki (naknadno) obračunajo uvozne dajatve v skupnem znesku 490.390, 00 SIT za novo priklopno vozilo znamke ..., uvoženo po uvozni carinski deklaraciji Carinske izpostave Celje z dne 31.1.1994 (v nadaljevanju: UCD). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je tožnik kot uvoznik in uporabnik UCD uvozno ocarinil navedeno vozilo na podlagi določb 30b. člena Carinskega zakona (CZ/76), kar pomeni, da je bil ob uvozu navedenega blaga, obravnavanega kot oprema iz naslova vloge tuje osebe, kot uvoznik oproščen plačila carine. Ker pa je z notarsko overjeno pogodbo o prenosu poslovnega deleža z dne 3.12.1995 tuja vlagateljica A.A. svoj poslovni delež v družbi podarila tožniku pred potekom petih let od dneva uvoza in je bil prenos tuje vloge tudi računovodsko realiziran, je po presoji tožene stranke prvostopna carinarnica ravnala pravilno, ko je izdala odločbo in z njo tožniku obračunala in naložila v plačilo carinske dajatve za uvoženo vozilo.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da v zadevi ni sporen datum uvoza in tudi ne pravna in dejanska podlaga za brezcarinski uvoz obravnavanega vozila. Spora tudi ni, da je bila dne 3.12.1995 sklenjena pogodba o prenosu poslovnega deleža, ki je obenem tuja vloga, na B.B. kot solastnika oziroma še preostalega družbenika tožnika, to pa po presoji sodišča prve stopnje pomeni, da je pred potekom zapovedanih 5 let tuje vlaganje prenehalo biti tuje in torej s sklenitvijo pogodbe niso bili več izpolnjeni pogoji za brezcarinski uvoz vozila iz 30b. člena CZ/76. Zato je tožeči stranki carinski organ: skladno z določbami starega in novega CZ tožeči stranki obračunal in naložil v plačilo dajatve, ki se plačajo ob uvozu vozila. Vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register pri tem ni pomemben. Ne drži namreč tožbena navedba, da je vpis prenosa oziroma spremembe poslovnega deleža konstitutivne narave. Za veljavno odsvojitev poslovnega deleža namreč zadostuje pogodba, ki je sklenjena v obliki notarskega zapisa (416. člen ZGD). Takšna situacija pa je v konkretnem primeru nedvomno podana, zato nima prav tožeča stranka, ko trdi, da je iz razloga, ki ga navaja v tožbi odločba nezakonita.

Tožeča stranka vlaga zoper navedeno sodbo pritožbo iz vseh v ZUS navedenih pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je za veljavno odsvojitev poslovnega deleža zadosti le pogodba, ki je sklenjena v obliki notarskega zapisa. 2. odstavek 416. člena ZGD res določa, da je za odsvojitev deleža potrebna pogodba v predpisani obliki, vendar gre v predmetni zadevi le za iustus titulus, kar pa ne pomeni, da je s sklenitvijo pogodbe tudi že prišlo do prenosa deleža. Za takšen prenos pa je v vsakem primeru potreben še vpis v sodni register, kot vpis, ki je konstitutivne narave. Ker prenos deleža ni bil vpisan v sodni register se zato tudi ne more upoštevati določilo CZ, po katerem niso več izpolnjeni pogoji za brezcarinski uvoz iz 30b. člena. Podan pa je tudi razlog absolutno bistvene kršitve določil postopka, saj razlogi odločitve niso jasni oziroma so v pretežnem delu takšni, da ni mogoče sodbe preizkusiti. Navedeno se predvsem nanaša na razlogovanje o 416. členu ZGD, katerega sodišče prve stopnje le navede, ne poda pa prav nobene ustrezne obrazložitve. Predlaga da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Predmet tega upravnega spora je odločitev o plačilu carinskega dolga za blago, ocarinjeno po USD z dne 31.1.1994, s carinsko oprostitvijo na podlagi 30b. člena CZ/76. Ta določa, da so plačila carine oproščene osebe, ki uvažajo opremo iz naslova tuje vloge osebe, če tuja oseba vlaga za več kot 5 let in če znaša njena vloga najmanj 20 % celotnega vlaganja. 3. odstavek tega člena pa določa, da če oseba odtuji blago, za katero niso bile plačane carina in druge uvozne davščine, pa da uporabo drugemu ali ga uporabi za druge namene, ne pa za tiste, zaradi katerih je bila oproščena plačila carine in drugih uvoznih davščin, pred pretekom petih let od dneva uvoza, mora najprej plačati carino po stopnji določeni v carinski tarifi, in druge uvozne davščine. Carina in druge uvozne davščine se obračunavajo po predpisih, ki veljajo na dan, ko je bila vložena zahteva za obračun in plačilo carine in drugih uvoznih davščin. Iz navedene določbe jasno izhaja, da oseba, ki uvozi blago po navedeni zakonski določbi, tega blaga ne sme odtujiti oziroma dati v uporabo drugemu, pred pretekom 5 let od dneva uvoza. Pritožbeno sodišče se strinja s toženo stranko. Enake posledice nastopijo tudi, če je bila pogodba o tujem vlaganju prekinjena pred potekom 5 let, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko je bila pred potekom 5 let tuja vloga z notarsko pogodbo prenesena s strani tuje vlagateljice A.A. na preostalega družbenika B.B. Tako je pred potekom 5 let tuje vlaganje prenehalo biti tuje in s sklenitvijo navedene pogodbe in prenosom navedenega deleža niso več izpolnjeni pogoji za brezcarinski uvoz vozila iz 30b. člena CZ. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča carinski organ ravnal pravilno, ko je tožeči stranki obračunal carino za navedeno vozilo.

Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da naj bi bili še vedno izpolnjeni pogoji za brezcarinski uvoz iz 30b. člena zato, ker prenos poslovnega deleža ni bil vpisan v sodni register. Na navedeni ugovor je tožeči stranki odgovorilo že sodišče prve stopnje, da vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register ni pomemben ter da za odsvojitev poslovnega deleža zadostuje pogodba, ki je sklenjena v obliki notarskega zapisa (416. člena ZGD). Kot je pravilno ugotovila že tožena stranka, je bil prenos deleža tuje vlagateljice knjigovodsko dejansko izvršen, kar je v zadevi edino pomembno.

Uveljavljena pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja torej nista podana. Ni pa podan tudi zatrjevani razlog bistvene kršitve določil postopka iz 14. točke 339. člena ZPP. Razlogi sodbe so jasni in je sodbo možno preizkusiti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.