Jedro

Pravica do revizije se presoja po določbah ZPP, ki je veljal v času, ko je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo revizijo tožene stranke z dne 23. 4. 2010 zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1254/2009 z dne 18. 3. 2010 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, zunanjega oddelka v Novem mestu Pd 127/2009 z dne 5. 11. 2009. Zoper navedi sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da vloženo revizijo tožene stranke dopusti oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je pritožnik v konkretnem primeru nastopal kot tožena stranka, zaradi česar ni imel nobenega vpliva na določitev vrednosti (višine) spora. Tožeča stranka je vložila tožbo dne 3. 5. 2005 in tedaj veljavni Zakon o pravdnem postopku je določal, da je revizija dopustna, če vrednost spora presega milijon takratnih tolarjev in nobenega dvoma ni, da je pritožnik ob vložitvi konkretne tožbe nedvomno imel pravico vložiti revizijo. Res je, da je kasnejši predpis, prag za vložitev revizije dvignil na znesek 40.000,00 evrov, vendar pa pritožnik meni, da ni pravilno razlogovanje sodišča v izpodbijanem sklepu, ko je štelo, da je njegova revizija nedopustna. Pritožnik je prepričan, da mu pravica, ki mu je bila podeljena z določenim predpisom in ki jo je že pridobil z uveljavitvijo novega oziroma spremembo starega predpisa, ne more biti odvzeta. Takšno stališče je bilo že večkrat zavzeto s strani Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Ustavno sodišče Republike Slovenije je v več svojih odločbah odločilo, da stranki pravice, ki jo je že pridobila ni mogoče odvzeti.

Pritožba je neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in procesno pravo ter ni storilo bistvene kršitve določb postopka. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno pravico do revizije presojati po določbah ZPP, ki je veljal v času, ko je bil postopek končan pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ker je bil postopek začel pred uveljavitvijo ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008), torej pred 1. 10. 2008, ki je zvišal revizijski prag, je potrebno upoštevati prehodne in končne določbe in sicer 130. člen ZPP-D, ki določa, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, če pa je po uveljaviti tega zakona odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka razveljavljena se postopek nadaljuje po določbah tega zakona.

V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo dne 3. 5. 2005, s katero je uveljavljal plačilo odškodnine v znesku 1.648.000,00 SIT, sodba sodišča prve stopnje Pd 55/2005 pa je bila izdana dne 23. 6. 2008. Višje delovno in socialno sodišče je s sklepom Pdp 1230/2008 z dne 9. 7. 2008 navedeno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je nato izdalo sodbo Pd 127/2009 z dne 5. 11. 2009, katero je Višje delovno in socialno sodišče delno spremenilo, delno pa potrdilo tako, da je postala sodba pravnomočna dne 18. 3. 2010. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek nadaljuje po določbah ZPP-D (3. odstavek 130. člena prehodnih in končnih določb ZPP-D).

Ker niso podani s pritožbo uveljavljeni razlogi, niti razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).