Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je poslovodja bistveno prepozno upošteval zahtevo manjšinskega družbenika, kar je enako, kot da je ni upošteval oziroma jo zavrnil. Se pravi zahteve manjšinskega družbenika ni sprejel. V tem primeru so bili pritožniki seznanjeni s pravnomočno sodbo in v trenutku njenega prejema, kar je bilo vsaj ob vročitvi zahteve manjšinskega družbenika, je bila izpodbita domneva imetništva M. L. nično pridobljenega poslovnega deleža.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelja in udeleženci krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo pritožbo proti sklepu z dne 9. 6. 2021. Ugotovilo je, da je predlog za vpis spremembe podatkov o zakonitem zastopniku subjekta vpisa predlagal subjekt vpisa po notarju in zakonitem zastopniku, imenovanem s skupščinskim sklepom z dne 23. 4. 2021, kot izhaja iz zapisnika skupščine. Po podatkih zapisnika je bila skupščina sklepčna, sklep o imenovanju novega zakonitega zastopnika pa sprejet z zadostno večino. S tem je direktor izkazal svojo aktivno legitimacijo. Iz predložene listinske dokumentacije izhaja, da je subjekt vpisa po poslovodstvu 18. 3. 2021 sklical skupščino družbe za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri v poslovnih prostorih subjekta vpisa, za primer nesklepčnosti je bil določen datum 24. 4. 2021 ob 7.30 uri na istem mestu. Predlagan je bil dnevni red, med drugim s točko imenovanje poslovodje. Dne 9. 4. 2021 je družbenik M. podal zahtevo poslovodstvu za sklic skupščine družbe oziroma podredno sklic skupščine družbe družbenika za 23. 4. 2021 ob 6.30 uri v poslovnih prostorih družbe s predlaganim dnevnim redom, med drugim s točko odpoklic direktorja in imenovanje drugega direktorja. Iz predloga izhaja, da je sklicatelj skupščine družbenik, ki je podal pravočasno pisno in obrazloženo zahtevo za sklic skupščine takratnemu poslovodstvu, za primer neaktivnosti poslovodstva pa je sam sklical skupščino. Sklic skupščine je bil vročen takratnemu poslovodstvu družbe in vsem družbenikom 12. 4. 2021, to je 11 dni pred sejo skupščine, preko osebnega vročevalca detektiva, kar izhaja iz priloženih vročilnic. V družbeni pogodbi subjekta vpisa je v 4.9 členu določeno, da mora vsak družbenik prejeti sklic skupščine najkasneje 8 dni pred zasedanjem skupščine. Res je poslovodstvo že predhodno sklicalo skupščino za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, vendar je to storilo 18. 3. 2021, ko še ni vedelo za pravnomočno sodbo, ki je bistveno spremenila glasovalna razmerja v družbi. Poslovodstvo družbe je sodbo I Pg 398/2018, ki je postala pravnomočna 10. 3. 2021, zagotovo prejelo po opravljenem sklicu skupščine, saj iz štampiljke na sodbi višjega sodišča Cpg 5/2021 izhaja, da jo je okrožno sodišče prejelo 31. 3. 2021, torej po 18. 3. 2021, ko je bila sklicana skupščina in so jo stranke zagotovo prejele kasneje. Takrat je postalo jasno, da bo sodba bistveno spremenila izid glasovanja na skupščini 23. 4. 2021 in je nastala realna možnost, da predlagani sklepi skupščine, sklicane 18. 3. 2021, ne bi bili sprejeti oziroma je obstajala nevarnost, da bo poslovodstvo preklicalo že sklicano skupščino za ob 7.30 uri. Da je šlo za objektivno nevarnost preklica skupščine in ne zgolj domnevo, izhaja iz listinske dokumentacije izhajajoče dejstvo, da je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe pred Okrožnim sodiščem v Celju Zg 4/2021, da se prepove sklic skupščine družbeniku. Navedeno nedvomno kaže, da si je pritožnik prizadeval, da ne bi prišlo do skupščine manjšinskega delničarja. Prav tako iz dopolnjenega sklica skupščine s potrdilom o pošiljanju družbenikom izhaja, da je poslovodstvo družbe navedeni dopis poslalo 22. 4. 2021, s katerim je manj kot dan pred nameravano skupščino upoštevalo predlog za sklic skupščine družbenika, posredovan že 9. 4. 2021, ter preklicalo skupščino ob 6.30 uri in jo preložilo na 7.30 uro z navedbo, da se bo izvedla enotna skupščina. Obvestilo je poslalo družbenikom 22. 4. 2021, ki ga niso prejeli pravočasno pred skupščino, ampak šele po skupščini. Navedeno kaže, da je poslovodstvo družbe želelo preprečiti sklic skupščine manjšinskega družbenika, zahtevo za sklic skupščine pa upoštevalo prepozno. Da ne bi prišlo do preklica sklicane skupščine, je družbenik uresničil svojo manjšinsko pravico zahtevati lastno skupščino in ne zgolj manjšinske pravice do širitve dnevnega reda na že sklicani skupščini poslovodje družbe. Ravnanje družbenika ne pomeni zlorabe pravice manjšinskega družbenika do sklica skupščine, saj je iz ravnanj poslovodstva družbe razvidno, da je skušalo preprečiti skupščino, kar dodatno izhaja iz navedb pritožnika, sklicujoč se na epidemiološke razmere, da Covid-19 ne dopušča izvedbe skupščine ter da remont v poslovnih prostorih družbe onemogoča izvedbo skupščine ob 6.30 uri, čeprav je bila mogoča uro kasneje. Iz predloženih fotografij izhaja, da je bil ob 6.25 uri onemogočen vstop v poslovne prostore družbe, zato se je skupščina odvila pred stavbo na poslovnem naslovu, kot izhaja iz zapisnika skupščine. Glede sklepčnosti skupščine ob 6.30 uri, je bila podana, saj je bilo prisotnih 1243 glasov od skupno 2371, torej 52,43 %. Iz zapisnika skupščine izhaja, da se je sklepčnost ugotovila upoštevaje pravnomočno sodbo I Pg 398/2018, s katero je bilo ugotovljeno, da je prenos deleža 29,9999 % na M. L. ničen in vrnjen v lastni poslovni delež družbe ter zato brez glasovalnih pravic z učinkom ex tunc. Res je, da 23. 4. 2021 sodba še ni bila vpisana v sodni register, kar ne spremeni, da je bila že pravnomočna in obe stranki ter s tem vsi udeleženci z njo seznanjeni. Iz zapisnika skupščine subjekta vpisa z dne 23. 4. 2021, ob 7.30 uri, izhaja, da se za direktorja družbe za mandatno obdobje od 6. 6. 2021 do 6. 6. 2026 imenuje O. S. Prav tako iz zapisnika skupščine izhaja, da se dosedanji direktor O. S. ne odpokliče in mu funkcija ne preneha. Iz liste prisotnosti izhaja, da je bilo skupaj vseh glasov 3389, kar pomeni, da ni bila upoštevana pravnomočna sodba I Pg 398/2018, na podlagi katere M. L. ni imetnik 29,9999 % poslovnega deleža, zato za sprejetje sklepov ni glasovala zadostna večina. Sklep, s katerim je bil imenovan nov zakoniti zastopnik na skupščini ob 6.30 uri, je izdan v zakonito izvedenem postopku in kot takšen pravilno vpisan v sodni register.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo subjekt vpisa1 in izbrisani poslovodja O. S. ter izbrisani prokurist A. K. st. (v nadaljevanju: pritožniki) po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi primarno izpostavljajo pomanjkanje aktivne legitimacije predlagatelja. Sodišče zanemari, da je vpis zakonitega zastopnika deklaratorne in ne konstitutivne narave. Da v primeru A. T. ne gre za zadnje imenovanega zakonitega zastopnika potrjuje sklep Okrožnega sodišča v Celju Zg 5/2021 z dne 23. 6. 2021. Bistvena je 13. točka obrazložitve, da upnika nimata pravnega interesa za izdajo začasne odredbe, saj je bil na skupščini 23. 4. 2021 ob 7.30 uri sprejet sklep o imenovanju drugega upnika kot zakonitega zastopnika prvega upnika ter sklep, da se sklepi, sprejeti na cesti pred vhodom družbe, to je skupščini ob 6.30 uri, razveljavijo kot nezakoniti. Res je sodišče, sicer zmotno, štelo, da je predlog podan po subjektu vpisa. Slednje samo po sebi ne pomeni, da sodišče ni dolžno preveriti, ali je podana možnost, da bodo s predlaganim vpisom prizadete pravice drugih oseb in slednjim v ugovor oziroma izjavo vročati predlog. Sodišče bi na podlagi obvestila v okviru postopka Srg 2021/12165, v okviru katerega je bil prvotno podan predlog, z vlogo z dne 27. 5. 2021 moralo zaznati, da obstajajo osebe, katerih pravice bi lahko bile prizadete z vpisom, vsled česar bi moralo ravnati v skladu z 31. členom ZSReg in jim vročati predlog v izjavo. Vprašanje zakonitosti podlage vpisa A. T., sklepa skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, prestavlja predhodno vprašanje, za katerega se je sodišče odločilo, da ga bo na podlagi 13. člena ZPP samo rešilo, žal materialnopravno nepravilno, pri čemer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Družba M. je zlorabila pravice, ki jih ima kot družbenik v subjektu vpisa na način, da je terjala sklic skupščine, pri čemer je podredno slednjo sama sklicala, čeprav je bila predhodno obveščena, da se bo 23. 4. 2021 ob 7.30 uri izvedla skupščina, sklicana po poslovodji. Terjala je sklic posebne skupščine, čeprav bi svoje predloge – dnevni red lahko podala kot nasprotne predloge že sklicani skupščini, ni spoštovala roka in načina za podajo zahteve, ni bil spoštovan zakonsko določen 25-dnevni rok za sklic skupščine, pri čemer zahteva, podredno sklic, ni bil poslan družbenikom priporočeno po pošti. Noben predpis ne določa roka, v katerem mora poslovodja odločiti o zahtevi družbenika. O. S. je odločitev sprejel takoj, ko je sprejel sklep sodišča, da ne glede na dejstvo, da družbenik zlorablja pravice, mora kot poslovodja ugoditi zahtevi. Sklep Zg 4/2021 je prejel 22. 4. 2021, še istega dne, torej pred izvedbo zahtevane skupščine, je obvestil vse družbenike priporočeno po pošti, kot zahtevata Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in družbena pogodba, pri čemer je družbenikoma M. in A. K. ml. posredoval nov sklic skupščine, dopolnjen z družbenikovo zahtevo, še pred koncem delovnega dne po elektronski pošti, prejem katere nihče ne prereka. Sodišče ne upošteva niti se ne opredeli, da sklic skupščine po manjšinskem družbeniku ni dopusten, če je predhodno ugodeno njegovi zahtevi po sklicu. Družba M. je bila obveščena o ugoditvi zahtevi pred skupščino, vendar je nadaljevala s svojim ravnanjem in na podlagi zlorabe pravic dosegla nezakonito sprejet sklep o imenovanju zakonitega zastopnika družbe. Prejem pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 nima vpliva na izvedbo skupščine in sodišče nekritično povzema navedbe predlagatelja, do slednjih se ne opredeli. Nobene okoliščine ni bilo niti niso bile zatrjevane, da bo že sklicana skupščina preklicana in se v tem delu podajajo le hipotetična razmišljanja in ugibanja. Postopek Zg 4/2021 ni imel vpliva na že sklicalo skupščino in je zmotno nasprotno zatrjevanje. Tudi kolikor bi bila skupščina ob 7.30 uri preklicana, pa ni bila in ni bilo nakazane kaj šele izražene namere, bi do 6. 6. 2021 bilo možno izvesti novo skupščino, na kateri bi se glasovalo o imenovanju zakonitega zastopnika. Ne gre slediti, da je bila skupščina ob 6.31 uri sklepčna. V skladu s spremembo z novelo ZGD-1I ne zadošča le notifikacija poslovodji, ampak je bistveno stanje v sodnem registru, ki ga je dolžna upoštevati tako družba kot družbeniki. Posledično obstoj pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 dne 23. 4. 2021 ni vplival na glasovalne pravice, saj sprememba še ni bila izvedena v sodnem registru in je bil na dan skupščine kot družbenik še vedno vpisan M. L. s 1295 glasovalnimi pravicami. M. L. je s pogodbo, sklenjeno 31. 7. 2019 v notarskem zapisu SV .../2019, odkupil preostanek lastnega poslovnega deleža, ki je po prvi pogodbi z dne 29. 2. 2016 še naprej ostal vpisan pod št. 60303. Iz drugega odstavka 2. člena pogodbe je razvidno, da je bil interes pogodbenih strank nakup oziroma prodaja celotnega lastnega poslovnega deleža družbe, kar je bilo začeto s pogodbo z dne 29. 2. 2016 in dokončano s pogodbo z dne 31. 7. 2019, ki predstavlja nakup celote. Navedeno je bilo znano ostalim družbenikom, tudi M., zato je nezakoniti skupščini družbenika ob 6.31 uri prisostvovalo skupaj 1243 glasov, kar pomeni 36,68 % glasovalnih pravic in ne 52,43 %, kot napačno ugotavlja sodišče. Skupščina ob 6.31 uri ni bila sklepčna in ni mogla veljavno odločati.

3. Predlagatelja v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navajata, da je spremembe vpisa predlagal subjekt vpisa, zastopan po novem direktorju oziroma notarju. Ne držijo očitki glede domnevnega pomanjkanja aktivne legitimacije. Kršitev načela kontradiktornosti ni podana ter je sklep to ustrezno presodil in obrazložil, drugačni očitki so protispisni. Vpisa sprememb v sodni register sta bila utemeljena ter imata podlago v veljavnih pravnih aktih, ki so izkazani s predpisanimi listinami. Sklepi skupščine ob 6.30 uri so zakoniti in veljavni ter jim ni mogoče očitati nepravilnosti ter je vse to izpodbijani sklep pravilno in zakonito ugotovil ter ustrezno obrazložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožniki pretežno ponavljajo trditve iz pritožbe zoper sklep vodje sodnega registra o vpisu spremembe zastopnikov z dne 9. 6. 2021. Na te trditve je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

6. Pritožniki neutemeljeno očitajo sodišču prve stopnje: (-) da se ne opredeli do zatrjevanj glede nezakonitosti sklepa skupščine ob 6.31 uri ter da je bil istega dne ob 7.30 uri sprejet sklep družbenikov o razveljavitvi sklepov skupščine ob 6.31 uri ter imenovanju O. S. za zakonitega zastopnika družbe, (-) da se ni opredelilo do vprašanja zakonitosti zahteve družbe M. za sklic skupščine ob 6.30 uri. Glede zakonitosti skupščine ob 6.30 uri je sodišče prve stopnje ugotovilo kako je prišlo do sklica družbenika (prvi odstavek na tretji strani sklepa), da je bilo zadoščeno določbi družbene pogodbe, da mora vsak družbenik prejeti sklic skupščine najkasneje 8 dni pred zasedanjem (drugi odstavek na tretji strani sklepa), da ravnanje družbenika ne pomeni zlorabe pravice manjšinskega delničarja do sklica skupščine (drugi odstavek na četrti strani sklepa), da je obstajala nevarnost preklica skupščine poslovodstva, saj si je poslovodstvo prizadevalo, da ne bi prišlo do sklica skupščine manjšinskega družbenika, ker je vložilo predlog za izdajo začasne odredbe pred Okrožnim sodiščem v Celju Zg 4/2021, da se prepove sklic skupščine družbenika, da je poslovodstvo manj kot dan pred nameravano skupščino to preklicalo in jo preložilo z navedbo, da se bo izvedla enotna skupščina, obvestilo pa poslalo družbenikom 22. 4. 2021, ki ga niso prejeli pravočasno pred skupščino, ampak šele po skupščini (prvi odstavek na četrti strani sklepa), da je bila skupščina ob 6.30 uri sklepčna, saj je bilo prisotnih 52,43 % glasov upoštevaje pravnomočno sodbo I Pg 398/2018 (tretji odstavek na četrti strani sklepa), da za sprejetje sklepov na skupščini ob 7.30 uri, na kateri naj bi bili razveljavljeni sklepi prejšnje skupščine ob 6.30 uri, ni glasovala zadostna glasovalna večina, saj ni bila upoštevana pravnomočna sodna odločba I Pg 398/2018, ker M. L. ni bil imetnik 29,9999 % deleža (drugi in tretji odstavek na šesti strani sklepa). Ali je ta dejstva ugotovilo popolno in pravilno ter nanje pravilno uporabilo materialno pravo, je stvar nadaljnje presoje.

7. Ne držijo očitki: (-) da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb, da A. T. ne more predstavljati upravičenega predlagatelja v smislu osebe, ki ima pravni interes za vpis in da ni podanega zakonitega skupščinskega sklepa o imenovanju A. T., (-) da A. T. nima pravnega interesa za sodelovanje oziroma sprožanje registrskih postopkov, (-) da to predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog za vpis predlagal subjekt vpisa po notarju in zakonitem zastopniku, imenovanem za zakonitega zastopnika s skupščinskim sklepom z dne 23. 4. 2021 (ob 6.30 uri), da je bila skupščina sklepčna in sklep sprejet z zadostno večino, da je sklep o imenovanju direktorja konstitutivne narave in vpis v sodni register zgolj deklaratoren, kot izhaja iz sodne prakse VS RS in Višjega sodišča v Ljubljani (drugi odstavek na drugi strani sklepa). Pravilna uporaba materialnega prava na ugotovljena dejstva je stvar nadaljnje presoje.

8. Ne držijo nadaljnji očitki: (-) da bi moralo sodišče vročati predlog O. S. in A. K. st. kot prizadetima osebama, (-) da vložitev predloga po subjektu vpisa po sebi ne pomeni, da sodišče ni dolžno preveriti, ali je podana možnost, da bodo s predlaganim vpisom prizadete pravice drugih in slednjim v ugovor oziroma izjavo vročati predlog, (-) da je sodišče opustilo opisano dolžnost, vsled česar je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, (-) da bi moralo sodišče na podlagi obvestila v okviru postopka Srg 2021/12165, v okviru katerega je bil prvotno podan predlog, ko je bilo z vlogo z dne 27. 5. 2021 obveščeno o nezakonitosti sklepa o imenovanju A. T. za zakonitega zastopnika in nezakonito sprejetem sklepu o preklicu prokure, zaznati, da obstajajo osebe, katerih pravice bi lahko bile prizadete z vpisom, vsled česar bi moralo ravnati v skladu z 31. členom ZSReg ter jim predlog vročati v izjavo, (-) da bi moralo predlog vročiti v izjavo O. S., ki je bil v trenutku podaje predloga vpisan v sodni register kot zakoniti zastopnik subjekta vpisa, katerega izbris se dejansko terja, (-) s sklicevanjem na sklepa VSL IV Cpg 551/2013, IV Cpg 795/20112, (-) da O. S. predstavlja osebo, katere pravica bi lahko bila z vpisom prizadeta, ob upoštevanju, da vpis A. T. ne temelji na zakonitem pravnem in dejanskem temelju, (-) da smiselno enako velja za A. K. st., ki je bil pred vpisom vpisan kot prokurist subjekta vpisa in katerega izbris je predlagatelj terjal, (-) da prokurist predstavlja osebo, katere pravica je prizadeta, zato bi mu moralo biti omogočeno, da se s predlogom seznani in nanj odgovori, (-) da bi moral biti predlog dan v izjavo subjektu vpisa, saj A. T. ne predstavlja njegovega zakonitega zastopnika, (-) da nevročitev predloga v izjavo predstavlja nedopusten poseg v pravico do izjave pritožnikov, ki je varovana z 22. členom Ustave RS, (-) da je zagrešena bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg, (-) da bi morali pritožniki sodelovati v postopku kot udeleženci in bi jim morala biti zagotovljena pravica, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, o dejanskih kot pravnih vidikih zadeve (odločba US Up-419/10-17), (-) da ni jasno kaj je želelo sodišče z navedbo, da sta O. S. in A. K. st. že z vložitvijo pritožbe potrdila, da je izkazan njun pravni interes za pritožbo, (-) da nista imela drugega pravnega sredstva po tem, ko sta bila seznanjena, da je sodišče izdalo sklep brez predhodne vročitve predloga v izjavo, (-) da opredelitev obeh kot prizadetih oseb, čemur sodišče ne nasprotuje, potrjuje, da bi moralo ravnati v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZSReg in obema poslati v izjavo predlog. O. S. in A. K. st. se je z izpodbijanim vpisom v sodni register izbrisala pravica do zastopanja subjekta vpisa, prvemu kot poslovodji, drugemu kot prokuristu. Zato sta udeleženca v postopku vpisa v sodni register kot osebi, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZSReg. Zoper sklep vodje sodnega registra o vpisu izbrisa z dne 9. 6. 2021 (listna št. 145, 146 spisa) sta vložila pravočasno pritožbo, o slednji je meritorno odločila registrska sodnica na prvi stopnji z izpodbijanim sklepom in zoper njen sklep sta vložila obravnavano pritožbo. Namen obveznega vročanja predloga za vpis v sodni register subjektu vpisa oziroma tretjim osebam v skladu z 31. členom ZSReg je preprečiti morebitne zlorabe v postopku vpisa3. Glede na to, da sta O. S. in A. K. st. vložila pravočasno pritožbo zoper sklep o vpisu in na ta način podala izjavo pred sodiščem prve stopnje, o kateri je slednje odločilo z izpodbijanim sklepom, ni mogoče govoriti o zlorabi in nista tretja po drugem odstavku 31. člena ZSReg, katerima bi bila prizadeta pravica, da bi jima moralo sodišče prve stopnje že pred izdajo sklepa o vpisu vročati predlog za vpis in priložene listine. Enako velja za subjekt vpisa in ni utemeljena pritožbena navedba, da bi mu moral biti predlog dan v izjavo, ker A.T. naj ne bi predstavljal njegovega zakonitega zastopnika. Ali slednje drži ali ne, je jedro tega postopka.

9. Ne drži očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker se je sodišče odločilo, da bo samo rešilo predhodno vprašanje zakonitosti sklepa skupščine ob 6.31 uri. Zakonsko podlago za to ima v 33. členu ZSReg. Ta v prvem in drugem odstavku določa za primer kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju iz prejšnjega odstavka odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno. Pritožniki ne navajajo katera dejstva naj bi bila sporna. Ali je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, je stvar nadaljnje presoje.

10. Pritožbena navedba, da je subjekt vpisa onemogočil udeležbo na skupščini ob 6.30 uri vsem poštenim družbenikom in naj bi bil zaradi njihove neudeležbe vzpostavljen izpodbojni razlog iz 397. člena ZGD-1, je novota, za katero pritožniki niso pojasnili zakaj je niso mogli brez svoje krivde podati pravočasno v pritožbi pred sodiščem prve stopnje. Zato je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Posledično pritožniki neutemeljeno očitajo sodišču prve stopnje, da je prekršilo 13. člen ZPP in da je storjena relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki ima vpliv na pravilnost in zakonitost izdane odločbe, ker ni samo reševalo predhodnega vprašanja izpodbojnosti sklepov skupščine ob 6.31 uri.

11. Očitek protispisnega zaključka, da A. K. st. in M. L. nista prevzemala poštnih pošiljk, ki so jima bile posredovane s strani družbenika M., ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg, ker se nanaša na pravno neodločilno dejstvo.

12. Ne drži očitek, da se sodišče ne opredeli niti ne upošteva, da sklic skupščine po manjšinskem družbeniku ni dopusten, če je predhodno ugodeno njegovi zahtevi po sklicu. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do te trditve z ugotovitvami, da iz dopolnjenega sklica skupščine s potrdilom o pošiljanju družbenikom izhaja, da je poslovodstvo posredovalo dopis družbenikom 22. 4. 2021, s katerim je manj kot dan pred nameravano skupščino upoštevalo predlog za sklic skupščine družbenika, da je obvestilo poslalo družbenikom 22. 4. 2021, ki ga niso prejeli pravočasno pred skupščino, ampak šele po skupščini, da je prepozno upoštevalo zahtevo manjšinskega družbenika za sklic skupščine (prvi odstavek na četrti strani sklepa). Ali je na te ugotovitve pravilno uporabilo materialno pravo, je stvar nadaljnje presoje.

13. Ne drži očitek, da se sodišče ne opredeli, da prejem pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 nima vpliva na izvedbo skupščine. Sodišče prve stopnje se je na to opredelilo z nasprotnim razlogovanjem, da je sodba bistveno spremenila glasovalna razmerja v družbi (prvi odstavek na četrti strani sklepa), da je bilo s pravnomočno sodbo I Pg 398/2018 ugotovljeno, da je pridobitev deleža 29,9999 % M. L. nična in je delež vrnjen v lastni poslovni delež družbe ter zato brez glasovalnih pravic z učinkom ex tunc (tretji odstavek na četrti strani sklepa), da je bila na dan skupščin 23. 4. 2021 sodba že pravnomočna in sta obe stranki ter vsi udeleženci bili z njo seznanjeni, da ne gre za pravno poslovni prenos deležev, temveč za pravnomočno sodno odločbo, ki učinkuje sama po sebi kot res iudicata in zavezuje stranke, ki so bile na dan odločanja skupščin 23. 4. 2021 z njo seznanjene (prvi odstavek na peti strani sklepa).

14. Pritožniki neutemeljeno navajajo, da sodišče ni upoštevalo drugih pravnih podlag pri razreševanju predhodnih vprašanj, vsled česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pri čemer gre za pogodbi z dne 31. 7. 2019 in 29. 1. 2020. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do prve pogodbe z dne 31. 7. 2019, ko je zavrnilo kot neutemeljene navedbe pritožnikov, da sodbe I Pg 398/2018 ni moč izvršiti brez upoštevanja te pogodbe in s stališčem, da je sodba I Pg 308/2018 pravnomočna in izvršljiva ter učinkuje sama po sebi in so jo stranke pravdnega postopka ter tega postopka dolžne upoštevati (tretji odstavek na peti strani sklepa). Druga pogodba z dne 29. 1. 2020 predstavlja nedopustno pritožbeno novoto. Pritožniki niso izkazali, da se brez lastne krivde niso mogli nanjo sklicevati v pritožbi pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je zato ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

15. Niso utemeljeni očitki v zaključku pritožbe: (-) da se sodišče ni opredelilo do vseh pravno relevantnih dejstev, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da je dobesedno povzemalo navedbe predlagatelja, jih pripisovalo, brez da bi jih kritično presodilo, (-) da se izkazuje pristranskost sodišča, (-) da je sklep arbitraren in ne vsebuje pravne utemeljitve, ki bi jo bilo moč preizkusiti.

16. Ne drži očitek, da se sodišče ni opredelilo do sklepov skupščin z dne 7. 7. in 8. 7. 2021, saj že pritožniki zapišejo, da je sodišče menilo, da za postopek niso relevantni. Glede teh sklepov skupščin, ki so jih pritožniki zatrjevali v dodatnih vlogah, je sodišče prve stopnje še pojasnilo, da so vloge prepozne (tretji odstavek na sedmi strani sklepa). Tega zaključka pritožniki ne izpodbijajo.

17. V registrskem postopku presoja sodišče zgolj pogoje za vpis v sodni register, kot določa 34. člen ZSReg. V tem primeru sta predlagatelja – manjšinski družbenik M. in subjekt vpisa predlagala vpis novega direktorja ter izbris prokurista in prejšnjega direktorja, vse z učinkom 23. 4. 2021 na podlagi zapisnika skupščine subjekta vpisa z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri (listna št. 3 do 6 spisa), pravnomočne sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Celju I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020 (listna št. 13 do 62 spisa) in sklepa novega direktorja o preklicu prokure z dne 23. 4. 2021 (listna št. 142 spisa).

18. Pritožniki neutemeljeno očitajo sodišču prve stopnje, da je zanemarilo bistvo, da je vpis zakonitega zastopnika le deklaratorne in ne konstitutivne narave. V izpodbijanem sklepu je sledilo ravno temu stališču sodne prakse VS RS in Višjega sodišča v Ljubljani: da je sklep o imenovanju direktorja konstitutivne narave in vpis v sodni register zgolj deklaratoren (drugi odstavek na drugi strani sklepa).

19. Nadalje pritožniki neutemeljeno ponavljajo ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije predlagatelja: (-) da v primeru A. T. ne gre zadnje imenovanega zakonitega zastopnika, kar potrjuje sklep Okrožnega sodišča v Celju Zg 5/2021 z dne 23. 6. 2021, da upnika nimata pravnega interesa za izdajo začasne odredbe, saj je bil na skupščini 23. 4. 2021 ob 7.30 uri sprejet sklep o imenovanju drugega upnika kot zakonitega zastopnika ter sklep, da se kot nezakoniti razveljavijo sklepi, sprejeti na cesti pred vhodom družbe ob 6.30 uri, (-) da smiselno enako izhaja iz sklepa istega sodišča Zg 6/2021 z dne 1. 7. 2021, (-) da A. T. ni razpolagal z zadnje veljavnim skupščinskim sklepom, vsled česar mu sodišče ne sme priznati aktivne legitimacije, saj nima statusa zakonitega zastopnika, vsled česar bi moralo predlog zavreči, (-) da je nasprotni zaključek materialnopravno napačen. V zadevah zavarovanja je sodišče presojalo zgolj enostransko zatrjevane okoliščine za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, še te z verjetnostjo kot določa 270. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju. Izpodbijani sklep pa je izdalo v kontradiktornem postopku po pritožbi zoper sklep o vpisu, zato ni utemeljena primerjava. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo sklep skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, da je bila sklepčna in na njej sprejet sklep z zadostno večino, s tem je novi direktor izkazal aktivno legitimacijo za vložitev predloga (drugi odstavek na drugi strani sklepa). Iz sklepa izhaja, da se odpokliče dosedanjega direktorja O. S. z dnem sprejetja sklepa in se za novega direktorja imenuje A. T. (listna št. 5 spisa).

20. Pritožniki pritrjujejo sodišču prve stopnje, da ni sporno, da je bila 18. 3. 2021 za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri sklicana skupščina po takratnem zakonitem zastopniku, da ni sporno, da je družba M. po prejemu sklica podala 9. 4. 2021 zahtevo za sklic druge skupščine istega dne ob 6.30 uri.

21. Ne držijo pritožbene navedbe: (-) da je družba M. zlorabila svoje pravice družbenika na način, da je terjala sklic svoje skupščine, pri čemer je podredno slednjo sama sklicala, čeprav je bila predhodno obveščena, da se bo 23. 4. 2021 ob 7.30 uri izvedla skupščina, sklicana po poslovodji, (-) da je terjala sklic posebne skupščine, čeprav bi svoje predloge – dnevni red, lahko podala kot nasprotne predloge sklicani skupščini, (-) da skupščina ob 6.31 uri predstavlja zlorabo pravic družbenika M., ki je usmerjen v cilj zagotoviti si svojega direktorja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tedaj, ko je takratno poslovodstvo subjekta vpisa sklicalo skupščino, še ni vedelo za pravnomočno sodbo, ki je bistveno spremenila glasovalna razmerja v družbi, da jo je prejelo po opravljenem sklicu skupščine, saj jo je okrožno sodišče prejelo 31. 3. 2021 in so jo stranke gotovo prejele kasneje, da je družbenik M. zahteval sklic skupščine, podredno jo je sam sklical 9. 4. 2021, kar je bilo vročeno družbenikom 12. 4. 2021, da je poslovodja 13. 4. 2021, se pravi dan po prejemu zahteve družbenika, vložil predlog za izdajo začasne odredbe, da se prepove družbeniku sklic skupščine, da si je prizadeval, da ne bi prišlo do skupščine manjšinskega družbenika, da je šele po prejemu sklepa okrožnega sodišča, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe 22. 4. 2021, kar je bilo manj kot dan pred nameravano skupščino, posredoval družbenikom obvestilo, da se bo izvedla enotna skupščina, ki pa ga niso prejeli pred skupščino, ampak šele po njej, da je poslovodstvo želelo preprečiti sklic skupščine manjšinskega družbenika, zahtevo za sklic pa je upoštevalo prepozno (prvi odstavek na četrti strani sklepa). Ugotovitve potrjujejo listine v spisu.

22. Nedovoljene pritožbene novote so navedbe: (-) da je bila elektronska pošta z obvestitvijo družbenikom o izvedbi skupne skupščine poslana pred koncem delovnega dne, (-) da je delovni čas odvetnikov predlagateljev od ponedeljka do petka do 18.00 ure oziroma 17.30 ure, v petek do 16.00 ure, (-) da je bila družba M. seznanjena o ugoditvi zahtevi in izvedbi enotne skupščine neposredno pred 6.30 uro, ko je želela vstopiti v prostore družbe, (-) da je bilo s strani O. S. predočeno, da je kot poslovodja ugodil zahtevi in se bo izvedla ena skupščina ob 7.30 uri, pri čemer bodo obravnavani predlogi dnevnega reda, kot jih je predlagala, (-) da je družba ignorirala obvestila, (-) da je bila družba M. obveščena o ugoditvi zahtevi pred samo skupščino, (-) da so bili družbeniki v dobri veri, da se bo 23. 4. 2021 izvedla le ena skupščina, da zato niso pristopili na skupščino ob 6.30 uri. Ker pritožniki niso pojasnili zakaj niso mogli pravočasno podati navedb brez svoje krivde pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

23. Od prejema pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 dalje, kar je bilo po ugotovitvi sodišča prve stopnje po 31. 3. 2021 (prvi odstavek na četrti strani sklepa), se je moral takratni poslovodja zavedati velike verjetnosti, da z zakonitim (ne)upoštevanjem glasov M. L. ne bo izglasovan predlagani sklep o podaljšanju njegovega mandata. Nasproti temu je lahko manjšinski družbenik pričakoval, da poslovodja prekliče sklicano skupščino ob 7.30 uri. Samo, da ne bi bil izglasovan predlagani sklep manjšinskega družbenika. Za ta primer je manjšinski družbenik utemeljeno sklical skupščino ob 6.30 uri.

24. Ne drži, da sodišče ni upoštevalo, da sklic skupščine po manjšinskem družbeniku ni dopusten, če je predhodno ugodeno njegovi zahtevi po sklicu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je poslovodja bistveno prepozno upošteval zahtevo manjšinskega družbenika (prvi odstavek na četrti strani sklepa), kar je enako, kot da je ni upošteval oziroma jo zavrnil. Se pravi zahteve manjšinskega družbenika ni sprejel. 25. Pritožniki še navajajo, da noben predpis ne določa roka, v katerem mora poslovodja odločiti o zahtevi družbenika. Tretji odstavek 511. člena ZGD-1 določa, da družbeniki iz prvega odstavka tega člena lahko sami skličejo skupščino ali uvrstijo zadevo na dnevni red, če njihova zahteva iz prejšnjih odstavkov ni bila sprejeta ali če so bile osebe, na katere bi morala biti zahteva naslovljena, odsotne. Poslovodja, ki ugotovi, da predlog po prvem in drugem odstavku izpolnjuje formalne in materialne pogoje, mora ne glede na svoje mnenje in ne glede na meritorno utemeljenost predlogov nemudoma sklicati skupščino v skladu s 507. členom ZGD-1 ali poslati predlog v odločanje po drugem odstavku istega člena. Ravnanje zoper to dolžnost je hujša kršitev dolžnosti poslovodje4. Glede na to, da pritožniki niso dokazali, da bi poslovodja pred skupščino ob 6.30 uri seznanil manjšinskega družbenika, da bo na skupščini ob 7.30 upošteval njegov predlog5 in da je poslovodja poskušal preprečiti sklic skupščine manjšinskega družbenika ob 6.30 uri z začasno odredbo, se je moral zavedati vseh možnih posledic sklicane skupščine manjšinskega družbenika.

26. Kasneje se je izkazalo, da je poslovodja oviral manjšinskega družbenika pred samo skupščino, kar izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje: na dan skupščine se je skliceval na epidemiološke razmere, da Covid-19 ne dopušča izvedbe skupščine, da remont v poslovnih prostorih družbe onemogoča izvedbo skupščine ob 6.30 uri, čeprav je bila mogoča uro kasneje, iz predloženih fotografij je izhajalo, da je bil ob 6.25 uri onemogočen vstop v poslovne prostore družbe (drugi odstavek na četrti strani sklepa). Pritožniki za navedbo, da vstop v prostore subjekta vpisa pred 7.15 uro ni bil možen zaradi opravljanja remonta od 23. do 28. 4. 2021, niso predložili dokaza.

27. Pritožbene novote so navedbe, da je bil vstop omejen, nameščene varovalne ograje in prisotni varnostniki z namenom varovanja premoženja, da ni bilo namenjeno družbi M. Ker pritožniki niso pojasnili zakaj navedb niso mogli brez svoje krivde podati pravočasno v pritožbi pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Neutemeljene so navedbe, da je bil vstop omejen na enega družbenika in enega pooblaščenca, da to ni v nasprotju z nobenim predpisom in da je namenjeno zagotovitvi varnega okolja.

28. Ne držijo pritožbene navedbe: (-) da prejem pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 ni imel vpliva na izvedbo skupščine, (-) da ni bilo okoliščine in da niso bile zatrjevane, da bo že sklicana skupščina preklicana, (-) da se podajajo le hipotetična razmišljanja in ugibanja, (-) da postopek Zg 4/2021 ni imel vpliva na sklicano skupščino in je nasprotno zatrjevanje zmotno, (-) da tudi, kolikor bi bila skupščina ob 7.30 uri preklicana, pa ni bila niti ni bilo nakazane, kaj šele izražene namere, bi do 6. 6. 2021 bilo možno izvesti novo skupščino, na kateri bi se glasovalo imenovanje zakonitega zastopnika. Že ugotovljena ravnanja poslovodje od prejema zahteve manjšinskega družbenika, ob seznanjenosti s pravnomočno sodbo I Pg 398/2018, do dneva skupščin dokazujejo nasprotno.

29. Pritožbena navedba, da predlagatelj ne pojasnjuje zakaj bi bilo nujno izvesti skupščino z dnevnim redom, kot ga je predlagal, je novota. Ker pritožniki niso pojasnili zakaj je niso mogli brez svoje krivde podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje, je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

30. Pritožniki neutemeljeno navajajo, da družba M. ni spoštovala roka za podajo zahteve, da ni bil spoštovan zakonsko določen 25-dnevni rok za sklic skupščine. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v družbeni pogodbi subjekta vpisa v 4.9 členu določeno, da mora vsak družbenik prejeti sklic skupščine najkasneje 8 dni pred zasedanjem skupščine (priloga A 17). Te ugotovitve pritožniki ne izpodbijajo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zadoščeno družbeni pogodbi in da iz listinskih dokazov izhaja, da so bili družbeniki 12. 4. 2021, torej 11 dni pred sejo skupščine, seznanjeni s sklicem manjšinskega družbenika ter predlaganim dnevnim redom (drugi odstavek na tretji strani sklepa).

31. Ne držijo navedbe: (-) da zahteva, podredno sklic, ni bil poslan družbenikom priporočeno po pošti, (-) da zahteve po vročanju družbenikom priporočeno v skladu s 509. členom ZGD-1 ni mogoče izpolniti na drugačen način, z vročitvijo preko osebnega vročevalca, kar naj bi izhajalo iz Komentarja ZGD-1 in sodne prakse, (-) da je zaključek v nasprotju z materialnim pravom. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila zahteva manjšinskega družbenika osebno vročena vsem družbenikom preko osebnega vročevalca detektiva, kar izhaja iz priloženih vročilnic. Pravilno je štelo, da je navedeno vročanje veljavno, saj je bil naslovnik seznanjen 12. 4. 2021, kar potrdil z lastnoročnim podpisom vsak izmed družbenikov (prvi odstavek na tretji strani sklepa). Vročanje osebno proti podpisu je po dokazni moči celo več kot zgolj pošiljanje s priporočeno pošiljko. Pomeni, da je naslovnik osebno prevzel pisanje in se je dejansko imel možnost z njim seznanit. 32. Zmotne so navedbe: (-) da skupščina ob 6.31 uri ni bila sklepčna, (-) da je bistveno le stanje v sodnem registru, (-) da je nasprotni zaključek materialnopravno zmoten, (-) da v skladu s spremembo z novelo ZGD-1I ne zadošča le notifikacija poslovodji, ampak je bistveno stanje v sodnem registru, ki ga je dolžna upoštevati tako družba kot družbeniki, (-) da obstoj pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 ni vplival na glasovalne pravice, saj sprememba še ni bila izvedena v sodnem registru in je na dan skupščine bil v sodnem registru kot družbenik še vedno vpisan M. L. s 1295 glasovalnimi pravicami.

33. Prvi odstavek 482 člen ZGD-1 določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Ureditev v prvem odstavku 482. člena ZGD-1 ni namenjena temu, da bi se družba sklicevala na legitimacijski učinek vpisov v sodni register, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do odsvojitve prišlo in je bila družba seznanjena s tako materialnopravno spremembo. Golo zanašanje na podatke v sodnem registru bi lahko namreč pripeljalo do tega, da bi prejšnji imetnik še vedno izvrševal korporacijske pravice iz poslovnega deleža kljub veljavnemu pravnoposlovnemu prenosu tega poslovnega deleža (tretji odstavek 481. člena ZGD-1). To pa bi omogočalo zlorabe. Družba se torej na legitimacijski učinek vpisov v sodni register iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ne more sklicevati neomejeno, zlasti ne v primerih, ko bi to nasprotovalo načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ)6. Pri vpisu pridobiteljevega poslovnega deleža v sodni register ni mogoče govoriti o dodatni konstitutivnosti vpisa pridobitve poslovnega deleža v razmerju do družbe. Takšna razlaga bi bila nesistemska7. 34. Vpis pridobitve poslovnega deleža v sodni register je predpostavka te pridobitve (ima oblikovalni učinek za to pridobitev) samo, če zakon za določen način (pravni temelj) pridobitve določa, da pri tem načinu določena oseba (pridobitelj) pridobi poslovni delež (postane njegov imetnik) šele z vpisom tega pravnega dejstva (pridobitve poslovnega deleža v korist te osebe) v sodni register. Na podlagi besedne razlage ne moremo utemeljeno (argumentirano) sklepati, da je vpis družbenika v sodni register oziroma dosledneje vpis prenosa poslovnega deleža dodatna predpostavka (poleg veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla) za pravno poslovni prenos poslovnega deleža. Besedilo ″se šteje‶ označuje le domnevo. Domneva imetništva poslovnega deleža je posledica publicitetnih (in ne oblikovalnih) učinkov vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register. Publicitetni učinki vpisov v sodni register varujejo tretje osebe v razmerju do družbe kot subjekta vpisa (8. člen ZSReg). Povedano drugače, z vpisi v sodni register (s publicitetnimi učinki teh vpisov) družba obvešča tretje osebe o pravnih dejstvih, ki so pomembna za pravno varnost pravnega prometa, v katerega družba vstopa s temi osebami. Vpisi v sodni register niso namenjeni medsebojnemu obveščanju družbe in njenih družbenikov, torej udeležencem notranjega, korporacijskega razmerja. To pomeni, da enaka domneva, kot jo po uveljavitvi novele ZGD-1I izrecno določa prvi odstavek 482. člena ZGD-1, izhaja že iz ureditve publicitetnih učinkov v sodni register v 8. členu ZSReg. Na podlagi razloženega lahko sklenemo, da tudi po uveljavitvi novele ZGD-1I vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register ni predpostavka za začetek učinkovanja tega prenosa. Povedano drugače, da vpis tega prenosa v sodni register nima oblikovalnih učinkov. Publicitetne učinke, ki izhajajo iz domneve, da je družbenik tisti, ki je vpisan v sodni register, je z enako vsebino, kot zdaj urejena v spremenjenem prvem odstavku 482. člena ZGD-1, že pred uveljavitvijo novele ZGD-1I urejal ZSReg v 8. členu8. 35. V tem primeru so bili pritožniki seznanjeni s pravnomočno sodbo I Pg 398/2018 in v trenutku njenega prejema, kar je bilo vsaj ob vročitvi zahteve manjšinskega družbenika 12. 4. 2021, je bila izpodbita domneva imetništva M. L. nično pridobljenega poslovnega deleža. Zato v pritožbi neutemeljeno navajajo: (-) da je 23. 4. 2021 imel M. L. 1295 glasovalnih pravic na temelju vpisa v sodnem registru, (-) da so mu pripadale na podlagi sklenjenih pravnih poslov z dne 31. 7. 2019 in 29. 1. 2020, (-) da je na skupščini družbenika M. ob 6.31 uri prisostvovalo 1243 glasov, kar pomeni 36,68 % glasovalnih pravic in ne 52,43 %, kot napačno ugotavlja sodišče, (-) da skupščina ob 6.31 ni bila sklepčna in ni mogla veljavno odločati, (-) da so ne glede na navedeno družbeniki na skupščini ob 7.30 uri iz previdnosti razveljavili morebitne predhodno sprejete sklepe in ponovno za zakonitega zastopnika družbe imenovali O. S., (-) da sodišče zmotno zaključuje, da sklep ni bil veljavno sprejet, (-) da so podane nove pravne podlage, pogodbe in je sodišče dolžno upoštevati slednje, ne pa da se strogo drži pravnomočne sodbe, katere predmet je ozko usmerjen.

36. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila skupščina ob 6.30 uri sklepčna upoštevaje pravnomočno sodbo I Pg 398/2018, da je bilo prisotnih 52,43 % glasov (tretji odstavek na četrti strani sklepa) in da za sklepe na skupščini ob 7.30 uri ni glasovala zadostna večina, saj ni upoštevala pravnomočne sodbe (drugi in tretji odstavek na šesti strani sklepa).

37. Niso utemeljene pritožbene navedbe: (-) da je M. L. lastnik in imetnik nekoč celovitega lastnega poslovnega deleža družbe 38,1584 %, (-) da je M. L. s pogodbo z dne 31. 3. 2019 v notarskem aktu SV 619/2019 odkupil preostanek lastnega poslovnega deleža, ki je po prvi pogodbi z dne 29. 2. 2016 ostal vpisan pod št. 60303, (-) da je iz drugega odstavka 2. člena pogodbe razvidno, da je bil interes pogodbenih strank nakup oziroma prodaja celotnega lastnega poslovnega deleža družbe, kar je bilo začeto s pogodbo z dne 29. 2. 2016 in dokončano s pogodbo z dne 31. 7. 2019, ki predstavlja nakup celote. Pomembno je, da po seznanitvi s pravnomočno sodbo o ugotovitvi ničnosti prenosa vseh udeleženih v pravdi pridobitelj M. L. ni mogel glasovati z deležem 29,9999 % na skupščini ob 7.30 uri, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da za izglasovane sklepe ni glasovala zadostna glasovalna večina (drugi in tretji odstavek na šesti strani sklepa). Za pogodbo z dne 31. 7. 20219 je pravilno pojasnilo, da niso utemeljene navedbe pritožnikov, da sodbe ni mogoče izvršiti brez upoštevanja pogodbe (tretji odstavek na peti strani sklepa).

38. Nepomembne so pritožbene navedbe v zvezi s postopkom Srg 2021/12165, kjer je šlo za povratni vpis lastnega poslovnega deleža na subjekt vpisa, se pravi za vzpostavitev prejšnjega stanja, po pravnomočni sodbi I Pg 398/2018. Ta vpis je stvar ločenega postopka in ločenega pritožbenega postopka.

39. Pritožbene novote so navedbe glede pogodbe z dne 29. 1. 2020. Prav tako so pritožbene novote navedbe: (-) da je v zvezi s pogodbo z dne 31. 7. 2019 notar sprožil registrski postopek Srg 30920/2019, (-) da je predlagan vpis M. L. kot lastnika celotnega združenega poslovnega deleža, nekoč celotnega poslovnega deleža št. 60303, (-) da je iz odredbe sodišča razvidno, da predlogu formalno ni moglo ugoditi, ker ni bil sprejet sklep o združitvi deležev, (-) da je predlagatelja pozvalo, da predlog popravi, da ne bo vseboval združitve poslovnega deleža, (-) da je predlagatelj predlog popravil, (-) da je že bil izveden registrski postopek, v okviru katerega ni bilo sporno, da je M. L. imetnik celotnega nekoč spornega lastnega deleža, (-) da je sodišče že odločilo o vpisu na podlagi pogodbe z dne 31. 7. 2019 in je odločitev pravnomočna, (-) da je pogodba z dne 31. 7. 2019 predmet pravdnega postopka I Pg 487/2019, (-) da slednji še ni zaključen in dokler pogodba ni ugotovljena za neveljavno, jo je dolžno sodišče upoštevati. Ker pritožniki niso pojasnili zakaj navedb brez svoje krivde niso mogli podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

40. Pritožniki neutemeljeno navajajo, da A. T. ni poslovodja subjekta vpisa in ni pristojen za odpoklic ali imenovanje prokuristov družbe, da je bil sklep o preklicu prokure sprejet po nepristojni osebi zato ni pravno veljaven. Ugotovljeno je bilo, da je bil A. T. zakonito imenovan za poslovodjo, zato je v skladu z družbeno pogodbo kot pristojna oseba, kar ni sporno, lahko sprejel sklep o preklicu prokure.

41. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register v 48. členu določa, da je treba predlogu za vpis spremembe zastopnikov priložiti sklep skupščine ali drugega pristojnega organa. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je predlagatelj izpolnil formalne pogoje in izdalo sklep o vpisu. Pravilno je tudi zavrnilo pritožbo pritožnikov.

42. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

43. Predlagatelja in udeleženci krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

1 Subjekt vpisa ima v tem registrskem postopku različna pooblaščenca, ki zastopata različne interese pooblastiteljev. Pritožbo je vložil na podlagi pooblastila prejšnjega poslovodje in prokurista (priloga A1), odgovor na pritožbo pa na podlagi pooblastila novo imenovanega poslovodje (priloga A29). Glede na to, da je sodišče prve stopnje vsebinsko obravnavalo pritožbo subjekta vpisa zoper sklep o vpisu v sodni register, je tudi sodišče druge stopnje vsebinsko obravnavalo novo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o vpisu. 2 Zadevi ne obravnavata primerljivega dejanskega stanja. V prvi zadevi je prvostopenjsko sodišče po prejemu predloga za vpis izbrisa zakonitega zastopnika predlog skladno z 31. členom ZSReg poslalo v izjavo tako subjektu vpisa, kot tudi v sodnem registru vpisanemu zakonitemu zastopniku. Oba sta predlogu ugovarjala, sodišče pa je odločitev oprlo na dejstva, navedena v njunem ugovoru, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se o navedbah v ugovoru izjavi. S tem je bila predlagatelju kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, katere vsebina je pravica do izjavljanja v postopku. V drugi zadevi je predlog za vpis spremembe pri zavodu podal njegov ustanovitelj, ne zastopnik subjekta kot upravičeni predlagatelj in je zato moralo registrsko sodišče pred vpisom izvesti postopek po 31. členu ZSReg. 3 Predlog ZSReg – EPA 138 – druga obravnava, Poročevalec Državnega zbora RS št. 38, letnik XIX, 18. 11. 1993, stran 26. 4 B. Zabel, Veliki komentar ZGD-1, 3. knjiga, GV založba Ljubljana, 2007, str. 178. 5 Iz prepoznega sklica "enotne" skupščine poslovodje izhaja, da predloga manjšinskega družbenika za odpoklic in imenovanje drugega direktorja ni štel kot nasprotni predlog k 3. točki dnevnega reda o imenovanju poslovodje, temveč kot dodatno 6. (zadnjo) točko dnevnega reda (priloga A12). 6 Sklep VS RS III Ips 17/2021. 7 L. Bernard, Položaj pridobitelja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo v novejši sodni praksi, Pravna praksa, št. 39-40, 2021, stran 20. in nasl.. 8 N. Plavšak, Vpis družbenika v sodni register tudi po uveljavitvi novele ZGD-1I nima oblikovalnih učinkov za pridobitev poslovnega deleža, Podjetje in delo št. 2, 2016, stran 211 in nasl..