Jedro

Izvršba na podlagi verodostojne listine se lahko začne opravljati šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato sodišče tedaj vpogleda v elektronsko dosegljive evidence, ali obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva. Če ugotovi, da viri ne obstajajo, mora sodišče upnika pozvati, da predlaga drugo izvršilno sredstvo ali predložitev informativnega seznama iz 31. člena ZIZ. Kot v pritožbi navaja že sam upnik, je sklep o izvršbi v obravnavani zadevi postal pravnomočen dne 6. 7. 2021, kar glede na peti odstavek 45. člena ZIZ pomeni, da je šele tedaj nastopila podlaga za vpogled sodišča v elektronsko dosegljive evidence. Drži torej, da v konkretnem primeru ne more iti niti za dejanski položaj iz drugega niti iz tretjega odstavka 141. člena ZIZ (izpodbijani sklep je bil izdan dne 6. 9. 2021 in je izvršilni postopek v teku manj kot eno leto), ne drži pa, da je zato izpodbijana odločitev nepravilna. Sodišče prve stopnje je jasno navedlo, da je izvršbo na denarna sredstva ustavilo ob smiselni uporabi petega odstavka 141. člena ZIZ. Glede na peti odstavek 45. člena ZIZ pa smiselna uporaba petega odstavka 141. člena ZIZ pomeni, da je sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovilo, da dolžnik nima odprtega nobenega računa pri organizacijah za plačilni promet.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na računu pri organizacijah za plačilni promet ustavilo.

2. Upnik je proti sklepu vložil pravočasno pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je dne 1. 6. 2021 zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in predlagal izvršbo na plačo in na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Glede na višino dolga, ki je predmet izvršbe, je predlagano sredstvo izvršbe ocenil kot primerno in zadostno, in ne kot sedaj, ko je dejansko primoran predlagati nadaljevanje izvršbe na nepremičnine dolžnika. Sodišče je sklep o izvršbi izdalo dne 8. 6. 2021 in je ta postal pravnomočen dne 6. 7. 2021. Upnik je nato dne 8. 9. 2021 prejel izpodbijani sklep, skupaj z dopisom ZPIZ, da sklepa o izvršbi ni mogoče realizirati, ker dolžnik prejema pokojnino v višini 426,12 EUR in ker je bil/ni bil v obdobju september 2020 do avgust 2021 dolžniku izplačan letni dodatek v višini 445,00 EUR. Z navedenim dopisom je ZPIZ tudi sporočil, da je sklep o izvršbi evidentiral na 58. mesto. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo brez vsebinske obrazložitve. Navedlo je le, da je izvršbo na računu pri organizacijah za plačilni promet ustavilo in se smiselno sklicevalo na uporabo petega odstavka 141. člena ZIZ, ne da bi pojasnilo, kaj v konkretnem primeru pomeni smiselna uporaba citiranega člena in zakaj naj bi bila ta ustrezna. Odločitev sodišča pa je nepravilna in nezakonita. Peti odstavek 141. člena ZIZ določa, da sodišče po prejemu obvestila iz drugega in tretjega odstavka tega člena samo ponovno vpogleda v register transakcijskih računov in vroči sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet ter o tem obvesti upnika. Če sodišče z vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik nima odprtega drugega računa pri organizacijah za plačilni promet, ustavi izvršbo. Sodišče ni pojasnilo, kakšna naj bi bila po njegovem mnenju smiselna uporaba petega odstavka 141. člena ZIZ. Omenjeni peti odstavek se sklicuje na tretji odstavek 141. člena ZIZ, ki določa, da če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva rubljivih sredstev, organizacija za plačilni promet o tem obvesti sodišče. V obravnavanem primeru pa obvestilo sodišču ni bilo poslano po enem letu, ampak v 43 dneh po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Iz sodne prakse izhaja, da ZIZ v določbah, ki urejajo postopek izvršbe na dolžnikovih računih, obvestila, s katerim bi sodišče upnika opozorilo na »stanje« na dolžnikovem računu, ne predvideva. Zato mora upnik v izogib posledicam ustavitve izvršbe stanje na bančnem računu dolžnika spremljati sam (VSL sklep II Cpg 361/2000 z dne 31. 5. 2000). Omenjeni peti odstavek 141. člena je že sam po sebi do upnika izjemno strog, zato je določbo treba restriktivno razlagati. V obravnavanem primeru upniku ni bilo omogočeno spremljanje finančnega stanja dolžnika na računu, saj je bila izvršba ustavljena že po 43 dneh. Smiselna razlaga sodišča, ki omogoča ustavitev izvršbe takoj po izdaji sklepa je izvršbi, je nezakonita, saj upniku ne daje nobene pravne varnosti in predvidljivosti, da bi lahko pred tem predlagal nadaljevanje z novimi izvršilnimi sredstvi. Šesti odstavek 45. člena ZIZ določa, da v kolikor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, Okrajno sodišče v Ljubljani odstopi zadevo sodišču, ki je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku, to upnika pozove, da v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe ali predlaga predložitev informativnega seznama iz 31. člena tega zakona. V obravnavanem primeru je bilo sodišče dolžno upnika obvestiti o svoji nameri ustavitve izvršbe in upniku omogočiti, da predlaga drugo sredstvo izvršbe. Upnik ravno iz tega razloga s predmetno vlogo dodatno predlaga izvršbo na nepremičnine dolžnika in od sodišča dodatno zahteva posredovanje informativnega seznama premoženja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je obrazložitvi pojasnilo, da je ob smiselni uporabi petega odstavka 141. člena ZIZ vpogledalo v register transakcijskih računov in ugotovilo, da dolžnik nima odprtega nobenega drugega računa pri organizaciji za plačilni promet in je zato izvršbo na dolžnikova sredstva na računu pri organizacijah za plačilni promet ustavilo. Odločitev je pravilna in tudi v zadostni meri obrazložena. Iz nje je namreč razvidna pravna podlaga, na katero se je sodišče prve stoopnje oprlo, to je smiselna uporaba petega odstavka 141. člena ZIZ, in dejanska ugotovitev, da dolžnik nima odprtega nobenega drugega računa pri organizacijah za plačilni promet. 6. Drugi odstavek 141. člena ZIZ določa, da če takrat, ko prejeme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni rubljivih sredstev in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva rubljivih sredstev oziroma sredstev v vezavi, organizacija za plačilni promet o tem takoj po prejemu sklepa obvesti sodišče. Po tretjem odstavku 141. člena ZIZ organizacija za plačilni promet obvesti sodišče tudi, če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva rubljivih sredstev. Če sodišče po prejemu obvestila iz drugega in tretjega odstavka 141. člena ZIZ s ponovnim vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik nima odprtega nobenega drugega računa pri organizaciji za plačilni promet, ustavi izvršbo (peti odstavek 141. člena ZIZ).

7. V obravnavani zadevi je bila na upnikov predlog s sklepom o izvršbi z dne 8. 6. 2021 zoper dolžnika dovoljena izvršba na podlagi verodostojne listine, na dolžnikovo pokojnino in na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen in izvršljiv dne 6. 7. 2021. Izvršba na podlagi verodostojne listine se lahko začne opravljati šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato sodišče tedaj vpogleda v elektronsko dosegljive evidence, ali obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva (peti odstavek 45. člena ZIZ). Če ugotovi, da viri ne obstajajo, mora sodišče upnika pozvati, da predlaga drugo izvršilno sredstvo ali predložitev informativnega seznama iz 31. člena ZIZ. Kot v pritožbi navaja že sam upnik, je sklep o izvršbi v obravnavani zadevi postal pravnomočen dne 6. 7. 2021, kar glede na zgoraj omenjeni peti odstavek 45. člena ZIZ pomeni, da je šele tedaj nastopila podlaga za vpogled sodišča v elektronsko dosegljive evidence. Drži torej, da v konkretnem primeru ne more iti niti za dejanski položaj iz drugega niti iz tretjega odstavka 141. člena ZIZ (izpodbijani sklep je bil izdan dne 6. 9. 2021 in je izvršilni postopek v teku manj kot eno leto), ne drži pa, da je zato izpodbijana odločitev nepravilna. Sodišče prve stopnje je jasno navedlo, da je izvršbo na denarna sredstva ustavilo ob smiselni uporabi petega odstavka 141. člena ZIZ. Glede na peti odstavek 45. člena ZIZ pa smiselna uporaba petega odstavka 141. člena ZIZ pomeni, da je sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovilo, da dolžnik nima odprtega nobenega računa pri organizacijah za plačilni promet. Sicer pa sta upnik in njegov pooblaščenec oba odvetnika, torej kvalificirana pravna strokovnjaka, poleg tega je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da dolžnik nima odprtih nobenih računov pri organizacijah za plačilni promet, razvidna tudi iz spisa (vpogled v register transakcijskih računov na red. št. 7), v katerega lahko stranke kadarkoli vpogledajo (150. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Čeprav tega sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ni izrecno zapisalo, zato sklep ni obremenjen z absolutno bistveno postopkovno kršitvijo.

8. Dalje upnik navaja, da mu ni bilo omogočeno spremljanje finančnega stanja dolžnika, saj je bila izvršba ustavljena že po 43 dneh. Tudi s tem argumentom ne more uspeti. Kot že pojasnjeno, namreč izvršba na denarna sredstev ni bila ustavljena zaradi pomanjkanja sredstev na dolžnikovem računu, temveč zato, ker dolžnik nima odprtih nobenih računov pri organizacijah za plačilni promet. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 361/2000 zato za obravnavano zadevo ni upošteven. Pritožba prav tako očita, da je ustavitev izvršbe takoj po izdaji sklepa o izvršbi nezakonita, saj upniku ne daje nobene pravne varnosti, da bi pred tem lahko predlagal nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi. Tudi temu ni mogoče slediti. Upnik se neutemeljeno sklicuje na šesti odstavek 45. člena ZIZ, saj pride ta določba v poštev, če viri za nobeno od dovoljenih izvršilnih sredstev ne obstajajo, v konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik denarne prejemke (pokojnino) prejema. Izvršba s slednjim izvršilnim sredstvom je tako še v teku. Sicer pa lahko upnik novo izvršilno sredstvo ali predložitev informativnega seznama premoženja predlaga ves čas postopka, vse do pravnomočnosti sklepa o ustavitvi z zadnjim izvršilnim sredstvom (tretji odstavek 34. člena ZIZ), kar je v obravnavanem primeru upnik obenem z vložitvijo pritožbe tudi storil. 9. Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen. Višje sodišče tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).