Jedro

Tožnik, ki umakne tožbo, pa do izdaje sklepa o umiku ne dokaže, da je tožbo umaknil po toženčevi izpolnitvi zahtevka, v pritožbi ne more zatrjevati dejstev, zakaj tožencu ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.

Izrek

s k l e n i l o : Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, I ... z dne ... tudi v 1. in 3. točki izreka ter ustavilo postopek, tožeči stranki pa je naložilo, da povrne prvemu tožencu stroške postopka v znesku 280,90 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki ne prizna stroškov postopka, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi 27.6.2007, dolžnik (prvi toženec) pa je vložil ugovor 23.7.2007. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi s sklepom z dne 11.9.2008 (v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba). Prvi toženec je pred tem dolg v celoti poplačal 30.11.2007, zato je tožeča stranka umaknila predlog za izvršbo 7.1.2008. Zato tožencu ne pripadajo stroški postopka, saj je tožeča stranka upravičeno vložila predlog za izvršbo in ga je umaknila šele po plačilu toženca. Toženec v tej zadevi zato ni uspel in mu ne pripadajo stroški postopka.

Toženca nista odgovorila na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Iz vsebine pritožbe izhaja, da tožeča stranka izpodbija odločitev o stroških postopka (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), zato je pritožbeno sodišče štelo, da se tožeča stranka ne pritožuje zoper odločitev v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na razveljavitev sklepa o izvršbi v preostalem delu ter na ustavitev postopka. Po izdaji sklepa o izvršbi in po vložitvi ugovora prvega toženca zoper sklep o izvršbi je tožeča stranka kot upnik v izvršilnem postopku podala vlogo, da umika predlog za izvršbo. Navedla je zgolj to, da umika predlog za izvršbo, brez pojasnjevanja razlogov za takšno odločitev. Ker je izvršilno sodišče nato sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in zadevo odstopilo pravdnemu sodišču, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zaradi umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi tudi v preostalem delu in ustavilo postopek, tožnici pa naložilo plačilo stroškov prvega toženca, katere je prvi toženec priglasil v ugovoru zoper sklep o izvršbi (1. odstavek 158. člena ZPP). Po tej določbi je tožeča stranka, ki umakne tožbo, dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Izjema od tega pravila je podana le tedaj, če je tožeča stranka umaknila tožbo (takoj) potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, pri čemer pa je na tožeči stranki breme dokazovanja, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih tožeča stranka v primeru umika tožbe ni dolžna povrniti stroškov postopka toženi stranki po 1. odstavku 158. člena ZPP.

Kot je razvidno iz pritožbe, se tožeča stranka sklicuje prav na takšno situacijo oziroma izjemo iz 1. odstavka 158. člena ZPP, vendar pa gre v tem delu za nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP), ki je zato neupoštevna. Tožeča stranka v umiku predloga za izvršbo ni pojasnila, zakaj umika predlog (tožbo), zato te pomanjkljivosti ne more sanirati v pritožbenem postopku. Da bi se tožeča stranka izognila obveznosti plačila stroškov postopka prvemu tožencu, bi morala že v umiku predloga za izvršbo oziroma pred izdajo izpodbijanega sklepa pojasniti, da umika predlog oziroma tožbo zaradi toženčevega plačila vtoževane obveznosti po izdaji sklepa o izvršbi ter za to trditev tudi ponuditi ustrezne dokaze. Ker tega tožeča stranka ni storila in je zgolj umaknila predlog za izvršbo, brez vsakršnih pojasnil, je odločitev sodišča prve stopnje zato pravilna.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka ni uspela s pritožbo, zato sama krije svoje pritožbene stroške, odločitev o tem pa je zajeta že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 165. člena ZPP).