Jedro

Obdolženec namreč ni ravnal v skladu z zavezujočimi blanketnimi predpisi, ki napotujejo na predpise o plači in plačilu predpisanih prispevkov, ko delavcem ni plačal predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer je delavcem omejil pravico do bruto plače, ki jim pripada, pri čemer ni spregledati, da je šlo za večje število delavcev, nekaterim od njih pa prispevki niso bili plačani tudi več kot tri mesece, na kar pravilno opozarja pritožba.

Izrek

Pritožbi višje državne tožilke se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Kt/4387/2018 z dne 20. 9. 2021, zoper obdolženega A. A., zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 3. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, zavrglo. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

2. Zoper tak sklep se je pritožila višja državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v sojenje sodišču prve stopnje.

3. Na tožilsko pritožbo je odgovoril zagovornik obdolženega, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da tožilsko pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s tožilsko pritožbo, ki trdi, da ima obdolžencu očitano kaznivo dejanje, ki je opisano in izhaja iz obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Kt/4387/2018, z dne 20. 9. 2021, vse zakonite znake kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo pravno relevantno pomembno dejstvo, in sicer, da Kazenski zakonik kot kvalificirano obliko obravnavanega kaznivega dejanja predpisuje tudi dejanje iz prvega odstavka 196. člena KZ-1, ki ima za posledico izgubo pravice, ki izvira iz neplačila prispevkov, kar je primer v obravnavani zadevi. Zakonodajalec namreč predpisuje „neplačilo prispevkov“, ki dejansko niso bili plačani. V primeru neplačanih prispevkov je delavec prikrajšan za to, da bi se mu plača v obdobju neplačanih prispevkov na podlagi drugega odstavka 30. člena ZPIZ-2 upoštevala pri izračunu pokojninske osnove. Pri neobračunanih prispevkih pa je delavec prikrajšan, da se mu neobračunano obdobje na podlagi 134. člena ZPIZ-2 ne upošteva v pokojninsko dobo, kot to navaja pritožba. S tem soglaša tudi pritožbeno sodišče, ki ugotavlja, da gre v obeh primerih vsekakor za omejitev delavčeve pravice do plače, in sicer do celotne bruto plače, ki je sestavljena iz neto plače in plačila obveznih prispevkov, kar vse skupaj tvori bruto plačo. Zato je pritrditi pritožbi, ki navaja, da neplačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pomeni za delavca izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, in sicer tako, da se mu obdobje neplačila prispevkov ne bo upoštevalo v pokojninsko osnovo. Navedeno pa se obdolžencu tudi očita v obtožnem predlogu in je zato kvalifikacija obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, navedenega v obtožnem predlogu, in sicer po drugem odstavku 196. člena KZ-1, pravilna. Obdolženec namreč ni ravnal v skladu z zavezujočimi blanketnimi predpisi, ki napotujejo na predpise o plači in plačilu predpisanih prispevkov, ko delavcem ni plačal predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer je delavcem omejil pravico do bruto plače, ki jim pripada, pri čemer ni spregledati, da je šlo za večje število delavcev, nekaterim od njih pa prispevki niso bili plačani tudi več kot tri mesece, na kar pravilno opozarja pritožba. S tem pa je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, torej izguba pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, kot hujša posledica dejanja iz prvega odstavka 196. člena KZ-1, zadosti konkretizirana, kar daje podlago za uporabo pravne kvalifikacije po drugem odstavku 196. člena KZ-1, za kar se utemeljeno zavzema pritožnica.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožilke ugodilo in napadeni sklep razveljavilo. V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko bo v obravnavani zadevi razpisalo glavno obravnavo in o zadevi meritorno odločilo.

7. S tem je sklep utemeljen.