Jedro

Delitev stvari v solastnini po 123. čl. ZNP pride v poštev le v primeru, ko fizična delitev stvari ni mogoča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se delitev solastne nepremičnine predlagatelja in nasprotne udeleženke, vpisane pod vl. št. 60 k.o., opravi s prodajo in razdelitvijo izkupička. Nadalje je odločilo, da bo sodišče opravilo prodajo stvari po določbah 10. poglavja Zakona nepravdnem postopku, če bosta to predlagala oba solastnika najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, po poteku tega roka pa le še po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju. Glede stroškov postopka je odločilo, da udeleženca trpita vsak svoje stroške, preostale stroške v zvezi s tem postopkom pa v sorazmerju solastninskih deležev.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje predlagatelj zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev zadeve ter vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno postopanje, podrejeno pa spremembo odločitve o delitvi skupnega premoženja. Navaja, da je pristal na izplačilo solastniškega deleža nasprotne udeleženke po cenitvi sodnega cenilca, ki je ocenil nepremičnino na 2.818.095,00 SIT, kar je tudi gledano iz zornega kota tržne vrednosti vsekakor adekvatna vrednost nepremičnine. Na dražbi, če pride do nje po ZIZ, cena lahko doseže 50 odstotkov izklicne cene, s čemer bi bila oba udeleženca prikrajšana v svojih pravicah. Odločitev sodišča je preuranjena, sprejeta brez tehtnega premisleka, naperjena v korist nasprotne udeleženke, brez upoštevanja "večinskih" pravic predlagatelja in predvsem na škodo obeh udeležencev. Pravni temelj odločitve je zgrešen, saj ne pride v poštev določilo 123. člena ZNP. Sodišče se celo spušča v oceno, da bosta udeleženca na javni dražbi dosegla višjo ceno in s tem več iztržila, to pa je preuranjeno in na ničemer zasnovano sklepanje sodišča. Možnost, da se delitev opravi po členu 122/2 ZNP, ki jo je ves čas postopka predlagal predlagatelj, je pravilna, pravična in poštena ter v duhu zakona. Nasprotna udeleženka bi zagotovo na predlagani način dobila toliko, kolikor ji dejansko pripada, t.j. denarno izplačilo njenega solastniškega deleža alikvotno, tako prometni kot tudi tržni vrednosti nepremičnin, ki so predmet tega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Povsem utemeljeno predlagatelj v pritožbi očita prvostopnemu sodišču, da je pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo. V danem primeru je predlagatelj v postopku za delitev stvari v solastnini predlagal, da sodišče nepremičnino vl. št. 60 k.o. dodeli njemu glede na večji solastninski delež, nasprotni udeleženki pa se izplača vrednost njenega deleža v zakonsko določenem roku. Nasprotna udeleženka je tekom postopka sicer predlagala delitev s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine med solastnikoma, hkrati pa zagotavljala tudi možnost delitve solastnine v naravi s tem, da bi predlagatelju pripadlo stavbno zemljišče, ki ga tvori parcela 738 k.o. s stanovanjsko hišo v velikosti 85 m2, nasprotna udeleženka pa bi pridobila parcelo št. 715 z gospodarskim poslopjem v velikosti 46 m2, ob doplačilu razlike v vrednosti deležev.

Pri odločanju o delitvi stvari v solastnini je sodišče vezano na predloge udeležencev postopka in na materialnopravna določila členov 118 - 130 Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l . SRS št. 30/86 - v nadaljevanju ZNP). Po teh določilih si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (1. odst. 122. člena ZNP). Če stvari ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik v naravi vrednost svojega solastninskega deleža, se ustrezna razlika poračuna v denarju (2. odst. istega člena). Če pa kateri od solastnikov izkaže upravičen interes za pridobitev celotne stvari, mu sodišče proti izplačilu vrednosti deležev ostalih solastnikov dodeli celotno stvar, če je taka odločitev utemeljena, glede na velikost deleža tega solastnika ali druge okoliščine (3. odst. istega člena). Sodišče prve stopnje je v danem primeru na podlagi 123. člena ZNP odločilo, da se delitev opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička, češ da bi delitev po določbi 2. in 3. odst. 122. člena ZNP prišla v poštev le, če bi se udeleženca tega postopka strinjala s tem, medtem ko bi fizična delitev znatno zmanjšala vrednost stanovanjske hiše. Takšna razlaga citiranih določb pa je materialnopravno zmotna, saj t.i. "civilna delitev" po določbi 123. člena ZNP pride v poštev le subsidiarno, kadar fizična delitev stvari ni mogoča, ali kadar bi zaradi nje stvar bistveno izgubila na svoji vrednosti (5. odst. 16. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Jasnih razlogov o tem, ali je fizična delitev stvari mogoča, prvostopni sklep ne vsebuje, zato ga v tem delu pritožbeno sodišče ne more preizkusiti (13. točka 2. odst. 354. člena ZPP). Vsekakor sodišče prve stopnje pri odločanju ni izhajalo iz zgoraj navedenih načel delitvenega postopka, predvsem gre za določbo 122. člena ZNP, zato je treba ugoditi pritožbi in sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 37 ZNP).

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje postopek dopolniti upoštevaje predloge strank glede fizične delitve stvari po določbi 2. in 3. odst. 122. člena ZNP, pri tem pa seveda ugotoviti, ali je nepremičnina deljiva upoštevajoč določbo 1. odst. 123. člena ZNP in 5. odst. 16. člena ZTLR. Dodati je še, da je potrebno v primeru odločitve o delitvi po 3. odst. 122. člena ZNP poleg okoliščin konkretnega primera vzeti v poštev tudi višino solastninskega deleža.