Jedro

Predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka mora enako kot načrt poteka stečajnega postopka vsebovati opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep nobenega od prej navedenih relevantnih dejstev za spremembo načrta poteka stečajnega postopka ne vsebuje. Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, si mora prizadevati, da upraviteljica ali upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu. Postopek osebnega stečaja nad dolžnico je bil začet pred več kot petimi leti. Ob upoštevanju načela hitrosti postopka bi ob dejstvu dolgega trajanja tega postopka, po oceni pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navesti in tudi presojati konkretne razloge za zastoj v predvidenem teku tega stečajnega postopka. Ni utemeljen predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka, če temelji na izhodišču, da rokov za opravo posameznih dejanj upravitelj ne more predvideti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Višja pravosodna svetovalka je 2. 3. 2021 s sklepom o spremembi načrta poteka stečajnega postopka (p. d. 308) spremenila načrt poteka stečajnega postopka tako kot je navedeno v upraviteljevem predlogu spremembe načrta poteka stečajnega postopka (p. d. 307), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati s tem sklepom. Z uvodoma citiranim sklepom pa je sodišče prve stopnje ugovor stečajne dolžnice (p. d. 319) zoper sklep o spremembi načrta poteka stečajnega postopka zavrnilo.

2. Dolžnica je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Navedla je, da sklep izpodbija v celoti in da se ne strinja z odgovorom sodišča na njen ugovor. Poudarila je, da postopek traja že 5 let in da je odtegovanje dela osebnih dohodkov po tem času postalo nezakonito. Glede na navedeno je prvostopenjskemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep odpravi ter izda sklep o odpustu obveznosti in sklep o zaključku stečajnega postopka.

3. Stečajni upravitelj se je o pritožbi izjavil, da je v njih dolžnica navedla neresnice in obtožbe, za katere domneva, da jih dolžnica podaja zato, ker je upravitelj „odkril“ prikrito nepremično premoženje večje vrednosti, ga vpisal v ZK, izvaja postopke za njegovo unovčenje ter poplačilo visokih dolgov upnice v skladu z zakonskimi določili.

4. Okrožno sodišče v Kopru je pritožbo dolžnice zoper sklep St 0000/2015 z dne 9. 4. 2021 predložilo v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 1. 2019 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 207/2019 z dne 16. 5. 2019 že podaljšalo prvotno potrjen potek stečajnega postopka (zaradi nezaključenih pravdnih postopkov in številnih pritožb, ki upočasnjujejo tek stečajnega postopka) do januarja 2021 oz. do zaključka vseh sodnih postopkov in unovčenja premoženja. Z vlogo z dne 28. 2. 2020 je stečajni upravitelj navedel, da se je zaradi razlogov, ki ne izvirajo iz področja upravitelja izkazalo, da stečajnega postopka ne bo mogoče zaključiti v postavljenih rokih. Kot glavni razlog za vložitev predloga (ponovne) spremembe načrta poteka stečajnega postopka je navedel nezaključene pravdne postopke kot izhajajo iz rednih poročil in številne pritožbe, ki upočasnjujejo tek stečajnega postopka. Pri tem je še navedel, da zaradi opisanih dogodkov, na katere upravitelj nima nobenega vpliva, v tej fazi težko oceni predvideno trajanje, enako kot je že navedel v prvem predlogu spremembe načrta z dne 18. 1. 2019. Predlagal je, da zato sodišče spremeni načrt poteka stečajnega postopka tako, da se za unovčenje stečajne mase in zaključek stečajnega postopka določi predvidoma mesec julij 2022 oziroma čas po zaključku vseh sodnih postopkov in unovčenju premoženja.

7. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 3. 2021 predlogu upravitelja v celoti sledilo. V razlogih sklepa je navedlo, da je po presoji sodišča upraviteljev predlog v skladu z drugim odstavkom 321. člena ZFPPIPP in ustrezno upošteva čas, ki je običajno potreben za izvršitev preostalih opravil v stečajnem postopku.

8. V skladu z določbo drugega odstavka 321. člena ZFPPIPP, na katerega se je pravilno sklicevalo sodišče prve stopnje, mora načrt poteka stečajnega postopka za vsako vrsto premoženja, ki sestavlja stečajno maso, vključevati:

1. opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja, in

2. roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti.

9. Predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka iz tretjega odstavka 321. člena ZFPPIPP mora enako kot načrt poteka stečajnega postopka iz drugega odstavka 321. člena ZFPPIPP vsebovati opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep St 0000/2015 z dne 2. 3. 2021 nobenega od prej navedenih relevantnih dejstev za spremembo načrta poteka stečajnega postopka ne vsebuje. Te pomanjkljivosti pa ni odpravilo sodišče niti z izpodbijanim sklepom, s katerim je zavrnilo dolžničin ugovor proti sklepu z dne 2. 3. 2021. 10. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja pojasnilo prvostopnega sodišča, da se postopek osebnega stečaja vodi dokler ni unovčeno vse premoženje, ki spada v stečajno maso in da njegovo trajanje ni omejeno na pet let, kot navaja dolžnica v ugovoru.

11. Pritožbeno sodišče pri tem dodaja, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih; terjatve upnikov pa v delu, v katerem te niso poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno (prvi in drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Glede na določbo 382. člena ZFPPIPP terja stališče sodišča prve stopnje, da bo trajal postopek osebnega stečaja toliko časa, dokler ne bo unovčeno vse premoženje stečajne dolžnice (sem pa sodi tudi del plače in drugih prejemkov v skladu z določbo 389. člena ZFPPIPP), dodatno ugotovitev o višini prijavljenih in priznanih terjatev upnikov stečajne dolžnice, o višini razdelitvene mase in o predvideni višini poplačila terjatev navadnih upnikov v tem stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje bi po stališču pritožbenega sodišča nadalje moralo stališče, da tek postopka osebnega stečaja ni omejen na pet let, presojati še v luči določbe 48. člena ZFPPIPP, ki ureja načelo hitrosti postopka.

12. Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, si mora prizadevati, da upraviteljica ali upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu (prvi odstavek 48. člena ZFPPIPP). Sodišča in drugi državni organi pa morajo prednostno obravnavati zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik ali katerih izid vpliva na potek stečajnega postopka (drugi odstavek 48. člena ZFPPIPP). V pravdnih postopkih izpodbijanja pravnih dejanj in v pravdnih postopkih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic mora sodišče opraviti poravnalni narok, oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v dveh mesecih od prejema odgovora na tožbo (tretji odstavek 48. člena ZFPPIPP).

13. Postopek osebnega stečaja nad dolžnico je bil začet pred več kot petimi leti. Ob upoštevanju načela hitrosti postopka bi ob dejstvu dolgega trajanja tega postopka, po oceni pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navesti in tudi presojati konkretne razloge za zastoj v predvidenem teku tega stečajnega postopka. Opredeliti bi se moralo do faze pravdnega postopka glede na fazo, v kateri je bil postopek ob prejšnjem odločanju o spremembi načrta poteka stečajnega postopka ter navesti, kakšen vpliv ima posamezen odprt pravdni postopek na unovčenje stečajne mase, potrebne za plačilo stroškov in terjatev upnikov tega stečajnega postopka. Poleg tega bi moral predlog upravitelja in posledično tudi sklep sodišča vsebovati tudi konkretne roke, v katerih upravitelj predvideva unovčenje premoženja. Ker obrazložitev sklepa ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, materialnopravne pravilnosti odločitve pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti. Pri tem pa še dodaja, da ni utemeljen predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka, če temelji na izhodišču, da rokov za opravo posameznih dejanj upravitelj ne more predvideti.

14. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa navedlo, da je potrebno pred zaključkom stečaja unovčiti še dve nepremičnini in poslovni delež stečajne dolžnice v zavodu N., zaradi česar je podaljšanje trajanja stečajnega postopka utemeljeno. Pritožnica v pritožbi trdi, da prodaja zavoda N. doslej ni bila predmet nobenega pravdnega postopka ter da zato razlogi sodišča prve stopnje glede ovir za prodajo tega dela premoženja niso pravilni. Tudi v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, posledično pa tudi ne odgovoriti na pritožbene trditve dolžnice. Ni ji sicer mogoče pritrditi, da bi sodišče moralo izdati sklep o odpustu obveznosti, ker je bil ta že pravnomočno zavrnjen. To pa pomeni, da po zaključku stečajnega postopka terjatve upnikov v delu, v katerem ne bodo plačane iz razdelitvene mase, ne bodo prenehale. Upniki jih bodo lahko uveljavljali v izvršilnem postopku proti dolžnici tudi po koncu stečajnega postopka (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Navedeno stališče pa bi skupaj z načelom hitrosti postopka zaradi insolventnosti moralo upoštevati tudi sodišče prve stopnje pri odločitvi o času, ki je še potreben za vodenje tega stečajnega postopka.

15. Kadar odločitev sodišča nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ker naveden kršitve pritožbeno sodišče samo ni moglo odpraviti, je pritožbi dolžnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku pozove upravitelja, da predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka ustrezno dopolni. Nato naj o predlogu ponovno odloči in sklep obrazloži tako, da ga bo mogoče preizkusiti.