Jedro

Okoliščina, da je bil predlagatelj v času pripravništva mentor sodnikom, ki so razporejeni na medokrajni civilni oddelek na nepravdne zadeve, oziroma so nekateri izmed teh sodnikov v preteklosti sodelovali s predlagateljem kot strokovni sodelavci, ne pomeni razloga za delegacijo pristojnosti iz razloga smotrnosti. Zagotavljanju subjektivne nepristranskosti je namreč namenjen institut izločitve sodnika (70. člen ZPP), medtem ko je objektivni videz nepristranskosti lahko prizadet le v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelja sta pri Okrajnemu sodišču v Ajdovščini vložila predlog za ustanovitev nujne poti.

2. Okrajno sodišče v Ajdovščini, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi, je Vrhovnemu sodišču v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predlagalo, naj za odločanje v zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Razlog za delegacijo naj bi bil v tem, da je prvi predlagatelj dolgoletni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Za Okrajna sodišča Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin, ki so organizacijske enote Okrožnega sodišča v Novi Gorici, so ustanovljeni skupni oddelki. Vsi štirje sodniki, ki v okviru medokrajnega civilnega oddelka pokrivajo nepravdne zadeve, so bili pripravniki ali strokovni sodelavci predlagatelja, danes pa so z njim v kolegialnem odnosu. Ob takem stanju se pričakuje predlog za izločitev s strani vseh sodnikov, delujočih na nepravdnem področju. Gre za posebne okoliščine, ki vzbujajo upravičen dvom v nepristranskost vseh štirih sodnikov in pomenijo tehtne razloge za delegacijo pristojnosti.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Že iz zakonskega besedila je razvidno, da delegacijo pristojnosti utemeljujeta dva sklopa razlogov. Prvi se nanaša na konkretne okoliščine posamičnega spora in predpostavlja, da se bo postopek pred drugim sodiščem lažje izpeljal, saj se na njegovem območju nahajajo dokazna sredstva ali njihovo neposredno izvajanje ni mogoče oziroma je povezano z nesorazmernimi stroški. Med „druge tehtne razloge“, ki omogočajo prenos pristojnosti, pa sodi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije (t.i. videz nepristranskosti sojenja).

5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da v predlogu za delegacijo navedene okoliščine, da je bil predlagatelj v času, ko so opravljali pripravništvo, mentor sodnikom, ki so razporejeni na medokrajni civilni oddelek na nepravdne zadeve, oziroma so nekateri izmed teh sodnikov v preteklosti sodelovali s predlagateljem kot strokovni sodelavci, niso razlog za delegacijo pristojnosti. Zagotavljanju subjektivne nepristranskosti je namreč namenjen institut izločitve sodnika (70. člen ZPP), medtem ko je objektivni videz nepristranskosti lahko prizadet le v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Objektivni videz nepristranskosti je tako lahko prizadet v primerih obstoja razlogov, ki zadevajo celotno sodišče in ne le posamičnih sodnikov. Takšni razlogi bi bili na primer podani, če bi kot stranka nastopal sodnik pristojnega sodišča ali če bi se v primerih manjših sodišč pristojno sodišče in sodišče, pri katerem stranka opravlja sodno funkcijo, nahajala v isti zgradbi. Okoliščina, da je bil predlagatelj v času pripravništva mentor nekaterim sodnikom, ki sodijo na medokrajnem civilnem oddelku, pa dvoma v objektivno nepristranskost sojenja pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini ne upravičuje. Iz predloga za delegacijo sicer smiselno izhaja, da pristojno sodišče meni, da zaradi izločitve sodnikov, ki so razporejeni na medokrajni civilni oddelek, in sicer na nepravdne zadeve, ne bo moglo postopati. Vendar je nezmožnost postopanja sodišča razlog za nujno delegacijo (66. člen ZPP), o kateri odloča višje sodišče, in ne delegacijo iz razloga smotrnosti. Poleg tega je treba poudariti, da morajo biti za nujno delegacijo razlogi za izločitev izkazani v obliki sklepa, s katerim je bilo ugodeno zahtevi za izločitev, in ni dovolj, da se obstoj izločitvenih razlogov le domneva. Nenazadnje pa ne zadošča izločitev sodnikov, ki so po letnem razporedu dela razporejeni na določeni oddelek pristojnega sodišča oziroma le na določeno vrsto zadev.

6. Ker tako vnaprejšnje predvidevanje, da bodo predlog za izločitev podali vsi sodniki, ki so z letnim razporedom na medokrajnem civilnem oddelku razporejeni na presojo nepravdnih zadev, ne more utemeljiti predloga za delegacijo pristojnosti iz razloga smotrnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.