Jedro

Če obsojeni obdolženec v pritožbi zoper krivdorek pledira na spremembo oprostilnega dela iste sodbe, v katerem je on oškodovanec, pa državni tožilec prostoreka sploh ni izpodbijal in je ta postal pravnomočen, se takšne pritožbene navedbe štejejo kot brezpredmetne. Zato o tem delu pritožbe ni potrebno izdati sklepa o zavrženju nedovoljene pritožbe.

Izrek

Pritožba obdolženega F. G. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obdolženi F. G. je dolžan plačati kot strošek pritožbenega postopka povprečnino v znesku 300,00 EUR.

Obrazložitev

S sodbo sodišča prve stopnje je bil obdolženi F. G. spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. in I. odstavku 133. člena KZ na škodo A. L.. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo 3 mesece zapora in preizkusno dobo dveh let. V plačilo so mu bili naloženi stroški kazenskega postopka v znesku 90.400,00 SIT (sedaj 377,23 EUR) in povprečnina v znesku 70.000,00 SIT (sedaj 292, 10 EUR).

Z isto sodbo je bil obdolženi A. L. oproščen obtožbe zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po I. odstavku 145. člena KZ na škodo F. G.. Stroški tega dela kazenskega postopka so obremenili proračun.

Na razglasitvi sodbe dne 4.10.2006 sta bila navzoča oba obdolženca, oba zagovornika ter okrožni državni tožilec Okrožnega državnega tožilstva v C. D. K.. Upravičenci do pritožbe so bili opozorjeni na dolžnost napovedati pritožbo, vendar niti tedaj niti kasneje nihče napovedi ni vložil. Sodba naj bi postala pravnomočna brez pritožbe.

Z vlogo z dne 27.10.2006 je obdolženi F. G. prosil za vrnitev v prejšnje stanje. V isti vlogi se je tudi pritožil zoper sodbo.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17.11.2006, opr. št. K 161/2004-30, ugodilo prošnji za vrnitev v prejšnje stanje. Ugotovilo je, da je zagovornik po razglasitvi sodbe napovedal pritožbo, vendar njegova napoved ni bila vpisana v razpravni zapisnik. Sodišče prve stopnje je nato istega dne izdalo izpodbijano sodbo z obrazložitvijo.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženi F. G. po zagovorniku. Uveljavil je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, naj Višje sodišče v Celju izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno razsojo, ali podrejeno, da prvostopno sodbo tako spremeni, da obdolženega F. G. oprosti obtožbe, soobdolženega A. L. pa obsodi.

Višji državni tožilec Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Celju, svétnik F. H. je v pisnem stališču do pritožbe z dne 20.2.2007, št. Ktp/O/-II 35/07, predlagal zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijane sodbe.

To stališče je bilo vročeno obdolžencu in zagovorniku. Zagovornik je nanj odgovarjal z vlogo z dne 27.2.2007. Označil ga je kot zmotnega in zatrdil, da je izrečena pogojna obsodba za obdolženega F. G. neutemeljena oziroma nepravična, saj je obdolženi A. L. v celoti odgovoren za očitano mu kaznivo dejanje.

Pritožba ni utemeljena.

Drugače kot pritožnik, meni sodišče druge stopnje, da je sodišče prve stopnje izčrpno ugotovilo dejansko stanje v obsegu krivdoreka. Dokazna ocena njegovega zagovora in izpovedbe njegovega sina J. G. je ustrezna, saj je njuno zatrjevanje o samopoškodovanju oškodovanega A. L. pri padcu na drva zavrnjeno poleg oškodovančeve izpovedbe še z mnenjem izvedenca sodnomedicinske stroke dr. P. K., ki je izrecno izključil nastanek oškodovančeve telesne poškodbe pri padcu na drva. Razlogovanja sodišča prve stopnje, da je poškodbo potemtakem lahko povzročil samo obdolženi F. G. na v krivdoreku opisani način, je tako logična posledica pravilne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov. Tudi lokacija poškodbe na oškodovančevem levem boku je ustrezna, zlasti zdravniškim ugotovitvam. Glede v pritožbi zatrjevane poškodbe njegove leve noge v dokazih o poškodbi ni mogoče najti ničesar. Sicer pa je iz obeh fotografij, ki sta v spisu na listnih št. 9 in 10, ki ju je sodišče prve stopnje pregledalo v dokazne namene, jasno razvidno, kateri del oškodovančevega telesa je obdolženi F. G. poškodoval z udarcem z desko. Glede na jasen izid dokaznega postopka je odločitev sodišča prve stopnje o nezaslišanju predlagane nove priče S. K. pravilna. Dejstvo, da je bil pritožnik sprejet na zdravljenje v P. b. v V., na ugotovljeno dejansko stanje ne more imeti nobenega vpliva. Dokazano je namreč, da mu oškodovani A. L. v tem dogodku ni storil nič žalega! Sodišče druge stopnje je zaradi uveljavljanega pritožbenega razloga ocenilo še primernost izrečene kazenske sankcije. Mnenja je, da ta ustreza vsem ugotovljenim okoliščinam in je zato ni treba spremeniti v obdolženčevo korist. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Zaradi neuspeha s pritožbo mora obdolženi F. G. plačati tako imenovano pritožbeno povprečnino. Drugi stroški pritožbenega postopka niso nastali. Povprečninski znesek je primeren zapletenosti zadeve, trajanju pritožbenega postopka ter obdolženčevim premoženjskim razmeram, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Zgolj zaradi jasnosti te odločitve je treba povedati, da pritožnikovo plediranje po obsodbi oškodovanega A. L. v smislu prostoreka nima zakonske podlage. Ta del sodbe sodišča prve stopnje bi smel izpodbijati samo okrožni državni tožilec, ne pa tudi v tem obsegu obdolženi F. G. kot oškodovanec. Ker pa okrožni državni tožilec pritožbe ni niti napovedal, je ta del sodbe postal pravnomočen. Zato so vsa pritožbena prizadevanja po spremembi tega dela sodbe brezpredmetna in jih sodišče druge stopnje sploh ni smelo upoštevati.