Jedro

Upoštevaje okoliščine konkretnega primera je sodišče nedvomno odločilo v korist mladoletnih otrok, ki je, da se vsi postopki vodijo pri istem sodišču. Sodišče se je pri odločitvi pravilno oprlo na določbo 17. člena ZNP-1, ki določa, da je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je prvo začelo postopek, to pa je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Očitek pritožbe, da je sodišče napačno uporabilo določbo 17. člena ZNP-1, je glede na obrazloženo neutemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom se je Okrožno sodišče v Mariboru izreklo za krajevno nepristojno (točka I izreka) ter odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa predmetno zadevo odstopilo pristojnemu sodišču, to je Okrožnemu sodišču v Slovenj Gradcu (točka II izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov 383. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V uvodu povzema potek nepravdnih postopkov, ki tečejo med udeležencema pred Okrožnima sodiščema v Slovenj Gradcu in Mariboru. V nadaljevanju podaja obrazložitev glede tega, da ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje postopka pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Očita, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ko se je izreklo za krajevno nepristojno. Predlagateljica je podala predlog za izvedbo predhodnega svetovanja na CSD, ki je bil izveden 17. 8. 2023 na CSD Koroška, enota Slovenj Gradec. Opozarjala je, da trenuten režim ni v največjo korist otrok in predlagala, da bi se otroka zaupala v varstvo in vzgojo njej, oče pa bi imel z njima stike. Oče je temu nasprotoval in vztrajal pri dosedanji ureditvi. Ker soglasje ni bilo doseženo, je predlagateljica 22. 9. 2023 na Okrožno sodišče v Mariboru vložila predlog za izdajo nove odločbe, določitve preživnine, stikov in izdajo začasne odredbe. Predlagateljica ni vedela, da je nasprotni udeleženec 14. 9. 2023 na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu vložil svoj predlog za izdajo nove odločbe o vzgoji in varstvu otrok, določitvi preživnine, stikov in izdaje začasne odredbe. V njem zahteva, da se otroka dodelita v varstvo in vzgojo njemu, z materjo imata stike. Nasprotni udeleženec je svoj postopek pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu pričel na podlagi procesne predpostavke - zapisnika o predhodnem svetovanju CSD Koroška z dne 17. 8. 2023, ki pa se je vodil na zahtevo predlagateljice. Pritožba izpostavlja, da s tem ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje postopka II N 149/2023. Zaradi tega je predlagateljica Okrožnemu sodišču Slovenj Gradec v zadevi II N 149/2023 že predlagala naj predlog očeta zavrže, a o njenem predlogu še ni bilo odločeno. Nadalje predlagateljica očita napačno uporabo materialnega prava (17. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). V nepravdnem postopku ne velja dosledno pravilo o ustavitvi pristojnosti, če je očitno, da se bo pred drugim sodiščem postopek lažje izvedel ali če je to v interesu oseb, ki ne skrbijo zase (18. člen ZNP-1). Meni, da je dejstvo kateri od staršev je prvi vložil svoj predlog nepomembno, ker je treba pristojno sodišče določiti v interesu otrok, kar pa je sodišče po naslovu začasnega prebivališča, kjer otroka preživita tudi več časa. Potreba po hitrem odločanju v postopkih o varstvu in koristi otrok tudi nasprotuje temu, da bi v tem postopku bili izpolnjeni pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču, saj bi to dodatno zavleklo postopek. Pritožnica tudi uveljavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče ni opredelilo do navedb in dokazov, ki jih je v zvezi s tem izpostavila in jih v pritožbi ponovno izpostavlja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter opravilo uradni pritožbeni preizkus (določba 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

5. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in jih v izogib ponavljanju povzema ter v nadaljevanju odgovarja le še na pritožbene navedbe:

6. Pritožbeno je nesporno, da sta udeleženca postopka starša mladoletnih otrok petletne A. A. in triletnega B. B., da sta na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 140/2020 z dne 15. 11. 2022 otroka dodeljena staršema v skupno varstvo in vzgojo, na način, da otroka en teden preživita pri enem staršu, en teden pa pri drugem, da imata otroka prijavljeno stalno prebivališče na naslovu očeta, začasno pa na naslovu matere, da je bilo na predlog predlagateljice izvedeno na CSD Koroška, enota Slovenj Gradec predhodno svetovanje dne 17. 8. 2023, na katerem pa udeleženca dogovora nista dosegla, da je nasprotni udeleženec 14. 9. 2023 na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu vložil predlog za izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otrok, določitvi preživnine, stikov in izdajo začasne odredbe, ki se vodi pod II N 149/2023 ter da je 21. 8. 2023 na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu podal predlog za začasno odredbo za namestitev soglasja za vključitev mladoletnih otrok v vrtec, da je predlagateljica 22. 9. 2023 vložila predlog za izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otrok ter določitve preživnine in stikov in predlog za izdajo začasne odredbe pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki se vodi pod II N 585/2023. Da nobeden od navedenih postopkov še ni pravnomočno zaključen.

7. Z izpodbijanim sklepom je torej sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo okoliščine konkretnega primera, da je torej prišlo do situacije, ko sta starša mladoletnih otrok kot predlagatelja nepravdnega postopka vložila vsak svoj predlog za ureditev istega razmerja med njimi, predloga pa sta vložena pri dveh krajevno pristojnih1 okrožnih sodiščih. Združitev predlogov v en postopek zato ni možna.

8. Upoštevaje okoliščine konkretnega primera je sodišče nedvomno odločilo v korist mladoletnih otrok, ki je, da se vsi postopki vodijo pri istem sodišču. Sodišče se je pri odločitvi pravilno oprlo na določbo 17. člena ZNP-1, ki določa, da je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je prvo začelo postopek, to pa je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Očitek pritožbe, da je sodišče napačno uporabilo določbo 17. člena ZNP-1, je glede na obrazloženo neutemeljen.

9. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na judikat VSM sklep III Cp 596/2023, ki v obravnavanem primeru ni uporabljiv, ker se nanaša na določbo drugega odstavka 18. člena ZNP-12. V obravnavani zadevi ne gre za okoliščino, da bi se med postopkom spremenila krajevna pristojnost, saj sta obe okrožni sodišči ob vložitvi predlogov krajevno pristojni.

10. Za odločitev kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje zadošča nesporno dejstvo, da je predlagatelj 14. 9. 2023 na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu vložil predlog, torej, da je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu prvo začelo postopek. Dejstvo je, da je postopek pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu uveden in še vedno teče kot tudi, da je bil tam predlog vložen po tem, ko je bilo na CSD Koroška opravljeno med staršema predhodno svetovanje, kar je bilo 17. 8. 2023. Pritožbena navedba, da ni izpolnjena procesna predpostavka iz četrtega odstavka 203. člena DZ in je "pričakovati, da bo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu predlog očeta otrok v zadevi II N 140/2020 zavrglo in se bo posledično štelo, da njegov predlog nikoli ni bil vložen", niso pravno relevantne za obravnavo pritožbe.

11. Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (določba 154. in 165. člena ZPP).

1 Prvi odstavek 13. člena ZNP-1: V postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče. Če ima otrok poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, je pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča otroka. 2 Drugi odstavek 18. člena ZNP-1: Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.