Jedro

Neupošteven je tožbeni ugovor, da sta tožnika že začela postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj se v skladu z določbo 3. člena ZGO-1 gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Tekst:

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor tožnikoma naložil, da morata takoj ustaviti gradnjo garažnega objekta tlorisnih izmer 18,00 m x 6,00 m + 6,00 m x 6,00 m, lociranega na zemljišču parc. št. 1993, k.o. ... (1. točka izreka); da sta dolžna navedeni objekt odstraniti v roku enega meseca ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka); da glede objekta veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (3. točka izreka); da bo opravljena prisilna izvršba po pooblaščenem izvajalcu, kolikor zavezanca svoje obveznosti ne bosta izpolnila v postavljenem roku (4. točka izreka). Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 0612-391/2008/2 z dne 27. 1. 2009, s katero je zavrnila pritožbo tožnikov ter hkrati tudi odločila, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. Upravna organa v obrazložitvah svojih odločb navajata, da je bilo ob inšpekcijskem ogledu dne 19. 9. 2008 ter na podlagi zaslišanja investitorjev ugotovljeno, da sta tožnika na parc. št. 1993, k.o. ... nelegalno zgradila garažni objekt do tretje gradbene faze. Za navedeni objekt bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa ni bilo izdano. Po določbi 2. člena ZGO-1 je gradnja novega objekta izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oz. se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. Gradnja novega objekta pa se po določbi 3. člena ZGO-1 lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Ker je v zadevi nesporno, da investitorja pred pričetkom gradnje nista pridobila gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, za katero se izreče inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1. Razlogi, zaradi katerih sta tožnika zgradila sporni objekt, na odločitev v konkretnem primeru nimajo vpliva, niti navedbe o slabem finančnem stanju. Ker prvostopni organ v izreku izpodbijane odločbe ni odločil o stroških postopka, kar predstavlja kršitev pravil postopka, je tožena stranka dopolnila izrek prvostopne odločbe z odločitvijo, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep.

Tožnika v tožbi navajata, da izpodbijata odločbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Ne nasprotujeta ugotovitvi gradbenega inšpektorja, da ob ogledu nista razpolagala s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, vendar je postopek za pridobitev navedenega dovoljenja že v teku. Za gradnjo sta se tožnika odločila, ker jima vsako leto meteorne vode poplavljajo kletne prostore. V zvezi s sanacijo navedenega stanja sta pooblastila arhitektko A.A., da izdela načrt rešitve. Ta pa predvideva izgradnjo prizidka, s čimer bi tožnika pridobila dodatni prostor in hkrati preprečila poplavljanje meteornih vod. Ker je 15. 8. 2009 prišlo do hudega neurja s točo, v katerem je bila poškodovana hiša tožnikov, sta pristopila k sanaciji stanovanjske hiše ter hkrati tudi k izgradnji spornega prizidka. Vmes pa je tudi že stekel postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje izrečen na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in spremembe ZGO-1). V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

Namen vodenja inšpekcijskih postopkov je nadzor nad izvajanjem zakonov, torej varovanje javnega interesa. Pogoje za graditev objektov ureja ZGO-1 ter na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. Nadzor nad izvajanjem navedenih predpisov v skladu s 26. členom ZGO-1 opravljajo gradbeni inšpektorji in sicer v okviru pooblastil določenih v navedenem zakonu in zakonu o inšpekcijskem nadzoru. ZGO-1 v 3. členu določa, da se gradnja objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po določbi 2. člena istega zakona nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pa je dolžan gradbeni inšpektor po določbi 158. člena ZGO-1 odrediti, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške zavezanca odstrani in vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Ker se z inšpekcijskim nadzorom preverja zakonitost posega v prostor, je mogoče izrekati inšpekcijske ukrepe, dokler traja nezakoniti poseg v prostor.

Iz podatkov spisa je razvidno in med strankami tudi ni sporno, da sta tožnika na zemljišču s parc. št. 1993, k.o. ... postavila garažni objekt tlorisnih izmer 18,00 m x 6,00 m + 6,00 m x 6,00 m, za katerega pa pred pričetkom gradnje nista pridobila gradbenega dovoljenja. Ker je v inšpekcijskem postopku relevantno le vprašanje, ali so za sporno gradnjo izpolnjeni zakonski pogoji, so za odločitev v tej zadevi nerelevantni ugovori tožnikov, da sta pričela z gradnjo zaradi sanacije obstoječe stanovanjske hiše, ki naj bi bila poškodovana v hudem neurju. Navedene okoliščine namreč ni mogoče uvrstiti med situacije določene v tretjem odstavku 1. člena ZGO-1, ki izključuje uporabo določb ZGO-1. Prav tako je za odločitev v tej zadevi neupošteven tožbeni ugovor, da sta tožnika že začela postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj se v skladu z določbo 3. člena ZGO-1 gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Navedena okoliščina pa bo lahko vplivala na samo izvršitev izpodbijane inšpekcijske odločbe. V upravnem sporu namreč sodišče le presoja zakonitost izdanega upravnega akta, to pomeni, ali je izdani akt formalno in materialno zakonit in pravilen. Ker pa je v zadevi nesporno, da tožnika za dela nista pridobila gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga morala, je tudi po presoji sodišča gradbeni inšpektor z izpodbijano odločbo utemeljeno tožnikoma naložil odstranitev nezakonito postavljenega objekta ter v zvezi s spornim objektom izrekel prepovedi na podlagi 158. člena ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1).

Sodišče je tudi zavrnilo zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.