Jedro

Ni naloga sodišča, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika, predvsem glede na to, da ni nihče zatrjeval, da bi pri katerem od v upniški odbor imenovanih upnikov obstajali izključitveni razlogi iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v stečajnem postopku oblikovalo upniški odbor in za člane upniškega odbora imenovalo upnike: D., d. o. o., Republika Slovenija, (Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS), C., d. d., S. A., s. p., in B., d. o. o. 2. Zoper drugo točko sklepa (imenovanje članov upniškega odbora) se je pritožil upnik I. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep v 2. točki izreka tako, da za člane upniškega odbora imenuje tiste upnike, ki so (upoštevaje kombinirani seznam upraviteljice) imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem znesku.

3. Upnik S., d. o. o., prav tako izpodbija drugo točko sklepa. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da za člane upniškega odbora imenuje tiste upnike, ki izpolnjujejo pogoje iz 78. člena ZFPPIPP in so glede na seznam navadnih upnikov, objavljenem v načrtu finančnega prestrukturiranja (NFP) dolžnika, imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Upnik S., d. o. o., v pritožbi navaja, da je največji posamezni upnik dolžnika, kar izhaja iz seznama navadnih upnikov, objavljenem v NFP dolžnika. Upnik očita sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker v upniški odbor ni imenovalo pritožnika, čeprav je navadni upnik z najvišjim zneskom nezavarovanih terjatev, kot to izhaja iz seznama navadnih upnikov, objavljenem v NFP dolžnika, in je svojo terjatev izkazal tudi s pravnomočno sodbo. Na obstaja noben razlog iz 78. člena ZFPPIPP, zaradi katerega pritožnik ne bi mogel biti imenovan v upniški odbor. Poudarja, da ni (v nobenem pogledu) z dolžnikom povezana pravna oseba in da zato ni zakonskih ovir za njegovo imenovanje v upniški odbor.

6. Upnik I. v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo navedb v njegovi zahtevi za imenovanje upniškega odbora in tudi ne navedb upraviteljice o drugih upnikih, ki imajo višje terjatve in niso vključeni v poslovne knjige dolžnika. Trdi, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da se ni dolžno ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig dolžnika.

7. ZFPPIPP v drugem odstavku 80. člena določa, da mora sodišče za člane upniškega odbora imenovati upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku. V tretjem odstavku 80. člena ZFPPIPP je napotek sodišču, da v stečajnem postopku ugotovi, kdo so upniki z najvišjimi terjatvami na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah.

8. Pritrditi je pritožniku, da to pravilo ne prepoveduje oziroma onemogoča sodišču, da bi (na drug način) ugotovilo, da so upniki z najvišjim deležem terjatev drugi upniki in ne tisti, ki so navedeni v poslovnih knjigah dolžnika. Kot navaja pritožnik iz sklepa Cst 265/2011 Višjega sodišča v Ljubljani ne izhaja, da bi bilo sodišče absolutno vezano na podatke iz poslovnih knjig dolžnika. Vendar je sodišče v citiranem sklepu poudarilo, da ni naloga sodišča, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika, predvsem glede na to, da ni nihče zatrjeval, da bi pri katerem od v upniški odbor imenovanih upnikov obstajali izključitveni razlogi iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Če bi bil tovrsten podatek v poslovnih knjigah dolžnika napačen, bi se po oceni višjega sodišča sodišče moralo s tem ukvarjati že pri imenovanju članov upniškega odbora. Upnik, ki ne sme biti član upniškega odbora zaradi izključitvenih razlogov zaradi tega, da se preprečiti položaj morebitnega nasprotja interesov, to ne more postati ne glede na višino terjatve ne v prisilni poravnavi ne v stečajnem postopku. Višje sodišče pa ugotavlja, da pritožnika ne zatrjujeta, da obstojijo izključitveni razlogi za imenovane člane upniškega odbora.

9. Nima prav pritožba, da odločitev sodišča prve stopnje ni v skladu z namenom ZFPPIPP, ki naj bi bil po stališču pritožbe v tem, da se v upniški odbor v stečajnem postopku imenuje upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku. V stečajnem postopku upniki praviloma o oblikovanju in o sestavi upniškega odbora odločajo z glasovanjem (v skladu z svojim deležem glasovalnih pravic, 73. člena ZFPPIPP), pravico biti izvoljen v upniški odbor pa ima vsak upnik, za katerega izvolitev ni ovir iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ne glede na višino njegove terjatve. Imenovanje članov upniškega odbora na podlagi 1. točke prvega odstavka 82. člena ZFPPIPP je tako izjema od pravila, da so člani upniškega odbora v stečajnem postopku voljeni. ZFPPIPP v 81. členu predvideva, da lahko v primeru, če je bil upniški odbor imenovan po 80. členu zakona, upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic, po objavi sklepa o preizkusu terjatev zahtevajo razrešitev imenovanega člana upniškega odbora in izvolitev novega. Pri odločanju upniškega odbora ima vsak član (ne glede na višino terjatve) en glas (drugi odstavek 90. člena ZFPPIPP). Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da v stečajnem postopku v zvezi z oblikovanjem upniškega odbora zakon ne daje (tako velikega) pomena višini upnikove terjatve, kot v postopku prisilne poravnave. Glede na to, da mora sodišče v stečajnem postopku odločati hitro, bi ravnanje, kot ga predlaga upnik, pomenilo, da se mora sodišče več, kot je za to fazo postopka nujno potrebno, ukvarjati s terjatvami upnikov.

10. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, kot to zatrjujeta tudi pritožnika, v upniški odbor imenovalo upnike z najvišjimi terjatvami, kot te izhajajo iz poslovnih knjig dolžnika, pri imenovanju članov upniškega odbora pa je pa je upoštevalo tudi 78. člen ZFPPIPP.

11. Glede na navedeno je višje sodišče neutemeljeni pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).