Jedro

V obravnavani zadevi tožnica uveljavljala BPP za izvršilni postopek, v katerem je dolžnica, postopek pa teče po izvršilnem naslovu po določbah ZIZ, zato je bil organ na podlagi določbe 8. člena ZBPP najprej dolžan preizkusiti, ali je izkazala obstoj ugovornih razlogov, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1383/2017 z dne 15. 5. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 285,60 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem In 38/2013 z dne 3. 5. 2017 zaradi izterjave 42.897,27 EUR ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka.

2. V obrazložitvi se organ sklicuje na prvi odstavek 24. člena in četrto alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navaja, da želi tožnica brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje, oprostitev plačila stroškov postopka ter sodnih taks v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Grosupljem In 38/2013 zaradi izterjave 42.897,27 EUR, v katerem tožnica nastopa kot dolžnica. Nadalje navaja, da je Okrajno sodišče v Grosupljem na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe istega sodišča P 68/2004 z dne 10. 10. 2016 (pravilno 2006, op. sodišča) izdalo sklep o določitvi sodnih penalov In 15/2009 z dne 19. 10. 2009, na podlagi katerega je dovolilo izvršbo za izterjavo sodnih penalov. Tožničin ugovor je bil s sklepom In 38/2013 z dne 3. 5. 2017 zavrnjen. Ugotavlja, da je v tem primeru izvršilni naslov pravnomočna in izvršljiva sodba P 68/2004, na katerega je sodišče v izvršilnem postopku vezano (načelo formalne legalitete), in da izvršilno sodišče pravilno vodi izvršbo po upnikovem predlogu. Meni, da udeleževanje postopka in vlaganje pravnih sredstev v navedenem izvršilnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh, zato jih ni razumno vlagati, brezplačne pravne pomoči pa ni mogoče dodeliti. Navaja tudi, da tožnica ni izkazala pritožbenih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo.

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in s tožbo predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno odločanje toženki. V tožbi navaja, da je za BPP zaprosila v izvršilnem postopku, v kateri upnika od nje zahtevata plačilo sodnih penalov, čeprav je svojo obveznost že izpolnila. Meni, da je toženka s sprejeto odločitvijo prejudicirala vsebinsko odločitev Višjega sodišča, saj je vsebinsko presojala obstoj zatrjevanih pritožbenih razlogov v postopku pred izvršilnim sodiščem. Sklicuje se na stališča Upravnega sodišča v zadevah IV 130/2013 z dne 10. 10. 2013 in I U 32/2016 z dne 20. 1. 2016. Dodaja, da 24. člen ZBPP govori tudi o pomembnosti prosilčeve zahteve za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma ali je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena. Opozarja, da gre v zadevi za vprašanje plačila 42.897,27 EUR sodnih penalov, kar bi ogrozilo njeno preživetje, in za poseg v njene človekove pravice. Priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka ni podala vsebinskega odgovora na tožbo, temveč je le navedla, da vztraja pri izpodbijani odločitvi in razlogih zanjo.

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožničina prošnja za dodelitev pravne pomoči se nanaša na postopek v izvršilni zadevi In 38/2013, in sicer za postopek izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe za izterjavo sodnih penalov na podlagi sklepa o določitvi sodnih penalov In 15/2009 z dne 19. 10. 2009. Slednji je bil izdan v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe P 68/2004 z dne 10. 10. 2006, izdane v pravdnem postopku.

7. Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na 4. alinejo 8. člena ZBPP in 1. alinejo prvega odstavka 24. člena ZBPP.

8. Po 4. alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

9. V 1. alineji prvega odstavka 24. člen ZBPP pa je določeno, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

10. Določba 8. člena ZBPP, ki je uvrščena v uvodno poglavje ZBPP, (taksativno) našteva primere, v katerih se BPP ne dodeli. Če gre za tak primer, organ za BPP ne presoja izpolnjenosti pogojev za dodelitev brezplačne pomoči, ki so določeni v II. in III. poglavju zakona, kamor je umeščena tudi določba 24. člena ZBPP, temveč že na tej podlagi zavrne prošnjo. Povedano drugače, do presoje po 24. členu ZBPP pride šele, če ne gre za primer iz 8. člena ZBPP (prim. sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 88/2013 z dne 14. 5. 2014).

11. Ureditev iz 4. alineje 8. člena ZBPP torej pomeni, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Tudi ti prosilci pa lahko zaprosijo za dodelitev BPP, če izkažejo verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, in sicer ne glede na to, ali dodelitev BPP uveljavljajo v ugovornem ali pritožbenem delu izvršilnega postopka. Obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi prosilci za dodelitev BPP lahko izkažejo tudi tako, da predložijo listine, ki verjetno izkazujejo obstoj takšnega razloga (prim. sodbo tega sodišča III U 315/2016 z dne 27. 10. 2016). Pogoj, da morajo obstoj ugovornih razlogov verjetno izkazati, pa pomeni, da ne zadostuje, da jih zgolj navedejo, temveč jih morajo konkretizirati ter navesti okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost njihovega obstoja (I U 1189/2016 z dne 8. 9. 2016).

12. Ker je v obravnavani zadevi tožnica uveljavljala BPP za izvršilni postopek, v katerem je dolžnica, postopek pa teče po izvršilnem naslovu po določbah ZIZ, je bil organ na podlagi navedene določbe 8. člena ZBPP najprej dolžan preizkusiti, ali je izkazala obstoj ugoUvoz dokumentovvornih razlogov, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo.

13. Med ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo, gotovo spada ugovor, da je obveznost po izvršilnem naslovu izpolnjena. Obstoj takega ugovora tožnica zatrjuje tudi v tožbi.

14. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi toženka opravila navedeni preizkus. V njej je namreč zapisala le to, da tožnica ni izkazala pritožbenih razlogov, ki preprečujejo izvršbo v tej zadevi, ne da bi se pri tem opredelila do ugovornih razlogov, ki jih je tožnica uveljavljala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kot so razvidni iz sklepa o zavrnitvi ugovora, ki je bil v upravni spis vložen pred izdajo izpodbijane odločbe. Ker tožnica uveljavlja BPP tudi za postopek na drugi stopnji, za odločitev ne more biti relevantno, da je bil tožničin ugovor zoper sklep o izvršbi že zavrnjen, temveč bi morala toženka presoditi, ali so razlogi, ki jih je tožnica uveljavljala v ugovoru, kot so razvidni iz sklepa, takšni, da preprečujejo izvršbo, in ali so verjetno izkazani.

15. Navedenega preizkusa po povedanem tudi ni mogla nadomestiti z oceno verjetnega izgleda za uspeh v smislu 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki jo je oprla na ugotovitev, da sodišče vodi postopek izvršbe na podlagi veljavnega izvršilnega naslova. Če je namreč po določbi 4. alineje 8. člena ZBPP prosilec za dodelitev BPP lahko samo tisti dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, ki verjetno izkaže obstoj ugovornih razlogov po ZIZ, je v takih postopkih verjetna izkazanost obstoja ugovornega razloga tudi minimalni standard za preizkus verjetnega izgleda za uspeh.

16. Ker toženka v obravnavani zadevi ni opravila presoje, ali je tožnica izkazala verjeten obstoj ugovorenga razloga, ki po ZIZ preprečuje izvršbo, je zmotno uporabila 4. alinejo 8. člena ZBPP.

17. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo izpodbijano odločbo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponoven postopek.

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Sodišče je stroške odmerilo v višini priglašenega zneska 285,60 evrov (500 točk po Odvetniški tarifi, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV), ki ne presega pavšalnega zneska, določenega v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).