Jedro

Navedbe zagovornika se nanašajo na postopek izročitve oziroma predaje, odločitev o izvedbi kazenskega postopka v Republiki Sloveniji pa naj bi posredno vplivala tudi na izročitveni pripor. Ker zagovornik s svojimi navedbami ne uveljavlja kršitev iz prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi z izročitvenim priporom, njegove navedbe za presojo izpodbijanega pravnomočnega sklepa niso relevantne.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom II Kpd 10095/2018 z dne 16. 3. 2018 zoper obdolženega tujca D. P. na podlagi tretjega odstavka 524. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odredila izročitveni (ekstradicijski) pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ki traja do izročitve obdolženega tujca Bosni in Hercegovini. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom I Ks 10095/2018 z dne 18. 3. 2018 pritožbo zagovornika obdolženega tujca kot neutemeljeno zavrnil. 2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obdolženčev zagovornik, in sicer zaradi kršitve določb kazenskega postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in odpravi izročitveni pripor zoper obdolženega tujca.

3. Vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk je podala odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP. Zahtevo za varstvo zakonitosti je ocenila kot nedovoljeno. Navaja, da zahteva ne izpolnjuje pogojev iz prvega in petega odstavka 420. člena ZKP, zato predlaga njeno zavrženje.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Zagovornik navaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom I Ks 10095/2018 z dne 20. 3. 2018 dovolilo predajo obdolženega tujca Bosni in Hercegovini zaradi nadaljevanja kazenskega postopka zaradi storitve kaznivega dejanja prepovedane proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po drugem v zvezi s prvim odstavkom 214. člena Kazenskega zakonika Republike Srbske. Po navedbah zagovornika zoper obdolženega tujca poteka kazenski postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju IV K 8610/2018, kar predstavlja razlog za zavrnitev predaje zahtevane osebe po 10. oziroma 11. členu Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1). Skladno z navedenim zoper obdolženega tujca izročitveni pripor več ni potreben, saj v primeru, da se obdolženega tujca ne izroči Bosni in Hercegovini oziroma preda Zvezni republiki Nemčiji in se kazenski postopek izvede v Republiki Sloveniji, obdolženi tujec več ne bo imel statusa zahtevane osebe.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se zagovornikove navedbe nanašajo na postopek izročitve Bosni in Hercegovini oziroma predaje Zvezni republiki Nemčiji. Zagovornik meni, da sodišče ne bi smelo dovoliti izročitve oziroma predaje obdolženega tujca, saj je treba zoper obdolženca najprej izvesti in končati kazenski postopek v Republiki Sloveniji, zato izročitveni pripor več ni potreben. Navedbe zagovornika se nanašajo na postopek izročitve oziroma predaje, odločitev o izvedbi kazenskega postopka v Republiki Sloveniji pa naj bi posredno vplivala tudi na izročitveni pripor. Ker zagovornik s svojimi navedbami ne uveljavlja kršitev iz prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi z izročitvenim priporom, njegove navedbe za presojo izpodbijanega pravnomočnega sklepa niso relevantne.

C.

7. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zagovornik v zahtevi ne uveljavlja kršitev glede izročitvenega (ekstradicijskega) pripora, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.

8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 17. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje.