Jedro

Upnik je v tem primeru uporabil postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralnim oddelkom za verodostojno listino, v katerem k predlogu za izvršbo ni priložena verodostojna listina, in se ni odločil za postopek na podlagi priložene menice. Ker listine v tem postopku niso bile priložene in posledično vročene dolžniku hkrati s sklepom o izvršbi, je dolžniku breme uveljavljana ugovorov po meničnem pravu mogoče naložiti šele v nadaljnjem, kontradiktornem postopku, v katerem se bo presojalo, kateri so tisti ugovori po meničnem pravu, ki jih dolžnik, glede na njegovo mesto na menici in glede na položaj upnika iz menice, sploh lahko učinkovito uveljavlja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep o izvršbi opr. št. VL 34295/2025 z dne 23. 4. 2025 razveljavi (1. točka izreka sklepa) in da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da ugovorne razloge primeroma našteva 55. člen ZIZ, medtem ko lahko na podlagi izrecne določbe IV. odstavka 61. člena ZIZ dolžnik, ki je menični zavezanec na podlagi menice, v ugovornem postopku uveljavlja le ugovore po meničnem pravu. Ugovori meničnega dolžnika so torej omejeni na ugovore, ki izhajajo iz menice same (npr. neveljavnost menice, ponarejen podpis, nepopolna menica, nepravilna izpolnitev), ugovore, ki izhajajo iz osebnih razmerij z remitentom, ugovore, ki dokazujejo, da je upnik menico pridobil nepošteno ali je ravnal zavestno v škodo dolžnika in ugovore v smeri, da menica ne obstaja. V celoti pravno nepomembna je tudi ugovorna navedba dolžnika iz ugovora, ki se sicer tiče temeljnega posla, ko ne priznava same višine terjatve, ker da je bil denar nakazan na bančni račun hipotekarnega upnika, tako da dolžnik s tem denarjem ni nikoli razpolagal. V zvezi s tem upnik navede, da je trditev dolžnika zmotna, saj je dolžnik z denarjem v celoti razpolagal, saj je s podpisom prodajne pogodbe, odredil (razpolaganje), na kateri transakcijski račun se naj denar nakaže.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je naloženo plačilo terjatve, izvršilno sodišče v skladu z 62. členom ZIZ, poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora, preizkuša njegovo obrazloženost v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Po drugem odstavku 53. člena in drugem odstavku 61. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, torej takšna, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična, glede predlaganja dokazov pa je treba upoštevati pravila o dokaznem bremenu. Če sodišče ugotovi, da je ugovor obrazložen, v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ razveljavi sklep o izvršbi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, označene kot menica, ki torej v tem postopku ni bila priložena. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik zoper sklep o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ, in sicer razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanju postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, zavrne ugovor ali pa ugovor zavrže. Sodišče presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) ter obrazloženost dolžnikovega ugovora (prim. VSL sklep I Ip 1927/2017).

6.Na podlagi navedenih določb torej izvršilno sodišče ni pooblaščeno preizkušati resničnosti ugovornih trditev in presojati dokazov oziroma utemeljenost upnikovega zahtevka, temveč je ta presoja prepuščena pravdnemu sodišču v nadaljnjem postopku. Utemeljenost upnikovega zahtevka je torej lahko le predmet nadaljnje presoje v pravdnem postopku. Sam ugovor pa je obrazložen takrat, kadar dolžnik v njem zatrjuje tista pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi v morebitnem nadaljnjem pravdnem postopku lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka in če za ta dejstva predloži ali predlaga dokaze. Zato je neobrazložen lahko samo takšen ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami (prav tako že citirani sklep VSL II Ip 1927/2017).

7.Upnikovim pritožbenim trditvam, da je ugovor neobrazložen zato, ker naj v njem dolžnik ne bi uveljavljal ugovorov po meničnem pravu, glede na povedano ni mogoče slediti. Upnik je v tem primeru uporabil postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralnim oddelkom za verodostojno listino, v katerem k predlogu za izvršbo ni priložena verodostojna listina. Upnik se ni odločil za postopek na podlagi priložene menice po 41a. členu ZIZ. Ker listine v tem postopku niso bile priložene in posledično vročene dolžniku hkrati s sklepom o izvršbi, je dolžniku tako breme mogoče naložiti šele v nadaljnjem, kontradiktornem postopku, v katerem se bo presojalo, kateri so tisti ugovori po meničnem pravu, ki jih dolžnik, glede na njegovo mesto na menici in glede na položaj upnika iz menice, sploh lahko učinkovito uveljavlja (prim. sklep VSL II Ip 149/2015). Dolžnik pa je ugovarjal višini in temelju terjatve, češ da je bil znesek skladno s prodajno pogodbo nakazan na bančni račun hipotekarnega upnika, tako da dolžnik s tem zneskom ni nikoli razpolagal. Ugovoru je priložil tudi prodajno pogodbo, na katero se je skliceval. Tak ugovor je obrazložen, saj bi na podlagi uveljavljanih in trditev in dokazov dolžnik v pravdnem postopku lahko izpodbil utemeljenost upnikovega zahtevka.

8.Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo upnika, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza: