Jedro

Skladno z 158. členom ZPP gredo pri umiku tožbe tožeči stranki stroški pod dvema pogojema: (1) da je tožbo umaknila takoj, (2) ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pravočasni umik tožbe po izpolnitvi zahtevka je pravni standard, katerega je treba ugotoviti in obrazložiti v vsakem primeru posebej. Če tožeča stranka temu pravnemu standardu ni sledila in tožbe ni umaknila takoj, ko je nasprotna stranka izpolnila zahtevek, je prišla v zamudo. Določbo 158. člena ZPP je treba razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe, in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če je tožeča stranka z umikom zamudila, je posledica njene zamude, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so nastali po tem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v stroškovnem delu (III. točka izreka) spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 522,71 EUR pravdnih stroškov, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti 118,68 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi sta tožnika vložila tožbo na prenehanje vznemirjanj, katero sta iz razloga, ker je tožnik zahtevek izpolnil in je odstranil leseno uto, s prvo pripravljalno vlogo umaknila in priglasila stroške postopka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da tožnikoma stroškov ni priznalo, saj se je postavilo na stališče, da sta tožbo umaknila šele 27. 7. 2018, torej dva meseca po tem, ko je toženec zahtevek izpolnil (neprerekano ga je izpolnil 25. 5. 2018), v vmesnem času je sodišče strankam poslalo vabilo na mediacijo, tožnika pa sta vložila prvo pripravljalno vlogo, torej so po izpolnitvi še nastali stroški. Sodišče je obrazložilo, da tožnikoma stroški na podlagi 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne gredo, ker tožbe nista umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka s strani toženca.

2. Tožnika izpodbijata sklep v stroškovnem delu in navajata, da je toženec leseno uto odstranil, ko je prejel tožbo. Tožba je bila potrebna, zato jima gredo stroški postopka. Dejstvo, da sta tožnika umik tožbe podala dva meseca po izpolnitvi zahtevka, ni pravno relevantna okoliščina, saj je toženec v odgovoru na tožbo zahtevku nasprotoval, torej je spodbujal nadaljnje pravdanje. Tožnika sta tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, celo v času sodnih počitnic. Ker nimata stalnega bivališča na naslovu večstanovanjske stavbe v L. in tja prihajata zgolj občasno, sta bila primorana zbrati izjave sosedov, kdaj je tožnik podrl leseno uto. Glede na okoliščine primera sta umik tožbe podala takoj, ko sta lahko. Predlagata, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožencu naloži, da jima povrne stroške postopka na prvi stopnji, priglašata tudi pritožbene stroške.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka navedbe v njej.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stroške pravdnega postopka mora nositi tisti, ki v pravdi ne uspe, ali tisti, ki umakne tožbo (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 158. člena ZPP). Drugi del prvega odstavka 158. člena ZPP določa izjemo od tega pravila: če tožena stranka izpolni zahtevek in tožeča stranka umakne tožbo takoj, nosi stroške postopka tožena stranka. Nosi jih ne glede na to, da je bila tožeča stranka tista, ki je umaknila tožbo. Pravilo urejeno v navedenih določilih je jasno: stroške nosi tisti, ki jih je povzročil, ne glede na vzrok. Če je tožena stranka izpolnila zahtevek, je s tem smiselno priznala, da je bil zahtevek utemeljen, pravdni postopek pa potreben za dosego uspeha. Skladno z 158. členom ZPP gredo pri umiku tožbe tožeči stranki stroški pod dvema pogojema: (1) da je tožbo umaknila takoj, (2) ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pravočasni umik tožbe po izpolnitvi zahtevka je pravni standard, katerega je treba ugotoviti in obrazložiti v vsakem primeru posebej. Če tožeča stranka temu pravnemu standardu ni sledila in tožbe ni umaknila takoj, ko je nasprotna stranka izpolnila zahtevek, je prišla v zamudo. Določbo 158. člena ZPP je treba razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe, in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če je tožeča stranka z umikom zamudila, je posledica njene zamude, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so nastali po tem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.1 Za odločitev o stroških ni pravno relevantno ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Stroškovna odločitev je odvisna od tega, ali je umik tožbe res posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.2

6. Med pravdnimi strankami niso sporna dejstva in jih izkazujejo podatki sodnega spisa, da sta tožnika tožbo vložila 22. 3. 2018, da je toženec 1. 6. 2018 na tožbo odgovoril in prerekal navedbe v njej, v vmesnem času 25. 5. 2018 pa je leseno uto že odstranil. Tožnika sta zato 26. 7. 20183 s prvo pripravljalno vlogo podala umik tožbe. Drži ugotovitev sodišča, da sta tožbo umaknila šele po dveh mesecih od izpolnitve zahtevka s strani toženca, vendar po oceni pritožbenega sodišča z umikom tožbe nista prišla v zamudo, saj tožencu od izpolnitve zahtevka niso nastajali dodatni stroški, ki bi se nanašali na vsebino sporne zadeve.4 Pri tem sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo dejstva, da je toženec po izpolnitvi zahtevka vložil odgovor na tožbo, pa v njem ni navedel, da je zahtevek izpolnil, nasprotno, tožbi je aktivno oporekal. Glede dodatnih stroškov, do katerih se opredeljuje sodišče prve stopnje, gre ugotoviti, da je bilo po izpolnitvi zahtevka s strani sodišča strankam poslano vabilo v postopek mediacije, teh stroškov nista povzročila tožnika. Kakšnih drugih stroškov pa prav tako nista povzročila, saj sta v prvi pripravljalni vlogi podala umik tožbe, torej je bila ta vloga potrebna. Stroški s prvo pripravljalno vlogo bi nastali tudi, če bi tožnika tožbo umaknila npr. prvi dan po izpolnitvi zahtevka. Zmotna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bila po izpolnitvi zahtevka opravljena še nadaljnja procesna dejanja, ki so povzročala nadaljnje stroške. Po oceni pritožbenega sodišča sta tožnika, čeprav sta, nasprotno kot zatrjujeta v pritožbi, že 25. 5. 2018 izvedela za odstranitev sporne lesene ute, saj sta že tega dne pridobila izjave sosedov, zadostila pravnemu standardu pravočasnega umika tožbe.

7. Pravdni stroški tožnikov skladno z veljavno Odvetniško tarifo znašajo 522,71 EUR in predstavljajo nagrado za sestavo tožbe v višini 300 točk, sestavo prve pripravljalne vloge v višini 300 točk, skupaj 600 točk, kar znaša 275,40 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 5,51 EUR, 22 % DDV 61,80 EUR in sodna taksa 180 EUR. Postavki posveta s stranko ter pregleda listin in druge dokumentacije sta zajeti v že priznanih postavkah, zato jih pritožbeno sodišče tožnikoma ni priznalo. Tožnikoma gredo, glede na to, da sta s pritožbo uspela, tudi pritožbeni stroški v višini 118,68 EUR in predstavljajo nagrado za sestavo pritožbe v višini 150 točk (za pritožbo proti procesnim sklepom), kar znaša 68,85 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 1,38 EUR, 22 % DDV 15,45 EUR in sodna taksa 33 EUR.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo kot izhaja iz izreka tega sklepa. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP.

1 Primerjaj Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Lojze Ude in ostali, komentar N. Betetto k 158. členu ZPP, stran 46 in k 156. členu ZPP, stran 41, primerjaj tudi VSL sklepa II Cp 2695/2017 in I Cp 126/2018. 2 Primerjaj VSL sklep I Cp 1407/2017. 3 Skladno z oddajno teorijo je bila tožba umaknjena 26.7.2018. 4 Primerjaj odločbi pod opombo 1 zgoraj.