Jedro

Izpodbijana odločba ne vsebuje razlage zahtevkov stranke in njegovih navedb o dejstvih niti razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev, zato se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka. Ob takih okoliščinah sodišče ne more preizkusiti niti, ali je tožena stranka prekoračila zakonski okvir iz 24. člena ZBPP, posledično pa tudi ne tožnikovih tožbenih navedb.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani številka Bpp 458/2024 z dne 18. 11. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 23. 10. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2.

Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik zaprosil za BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) št. 10331-2774/2021 z dne 13. 9. 2024 zaradi priznanja pravice do invalidske pokojnine, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani obravnava pod št. V Ps 1130/2024. Tožena stranka je navedla, da iz navedene odločbe ZPIZ z dne 13. 9. 2024, ki je drugostopenjska odločba, izhaja, da je tožnik zahteval ponovno odmero invalidske pokojnine. Tožena stranka je ugotovila, da je bilo o odmeri invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 28. 9. 2005 in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, zato je bila tožnikova zahteva za ponovno odmero invalidske pokojnine na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavržena. Glede na navedeno je tožena stranka ocenila, da tožnik nima možnosti za uspeh v postopku, saj bi sodišče njegovo tožbo glede na izid v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnikovo prošnjo je zato, sklicujoč se na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zavrnila.

Povzetek navedb strank

3.

Zoper izpodbijano odločbo vlaga tožnik tožbo iz vseh tožbenih razlogov in zaradi suma storitve kaznivih dejanj. Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi, na kateri naj zasliši tožnika, njegovo skrbnico ter predsednico Delovnega in socialnega sodišča, odpravi izpodbijano odločbo in ugodi njegovi prošnji za BPP ali pa določbo odpravi in vrne v ponovno odločanje "nepristranskemu in poštenemu organu za BPP". Trdi, da je toženi stranki "splošno znano", da so vsi postopki Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v katerih je tožnik od leta 1996 dalje nastopal procesno in pravdno nesposoben ter brez denarja za odvetnika, protizakoniti in posledično brez pravnega učinka. Navedenega tožena stranka ni upoštevala in je prošnjo zavrnila z zlorabo 24. člena ZBPP. ZPIZ pri odmeri invalidske pokojnine tožniku ni upošteval delovne dobe, ko je od leta 1996 do leta 2006 čakal, da se mu zaradi ugotovljene invalidnosti zagotovi drugo ustrezno delovno mesto. V tem obdobju mu je ZPIZ plačeval vse prispevke in davščine. Tožnik je zato nedvomno upravičen do pravilne in zakonite odmere invalidske pokojnine in zaprošene BPP. Z zaslišanjem tožnika in predlaganih prič se bo ugotovilo, da tožniku pred Delovnim in socialnim sodiščem v "nevzdržni psihični in socialni stiski nikoli niso bile zagotovljene nobene ustavne pravice" niti pravici iz 6. in 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

4.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo obrazložitvi iz odločbe dodala, da je po vpogledu v dokumentacijo v spisu ugotovila, da je bilo z določbo ZPIZ, Območne enote Ljubljana št. 244042981 z dne 28. 9. 2005, ki je bila potrjena z odločbo Centrale na sedežu v Ljubljani št. P-4042981 z dne 29. 8. 2006, o njeni pravilnosti in zakonitosti pa se je izreklo tudi že Delovno in socialno sodišče v Ljubljani v sodbi Ps 2813/2006 z dne 2. 10. 2008 in Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani v sklepu Psp 727/2008 z dne 6. 5. 2009, pri tem pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahteva, nista spremenila. Predlaga zavrnitev tožbe.

Sodna presoja

5.

Tožba je utemeljena.

6.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki je zavrnila prošnjo tožnika za BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper odločbo ZPIZ št. 10331-2774/2021 z dne 13. 9. 2024 zaradi priznanja pravice do invalidske pokojnine. Tožena stranka je, sklicujoč se na določbo 24. člena ZBPP, ocenila, da tožnik nima možnosti za uspeh v postopku, saj bi sodišče njegovo tožbo glede na izid v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnik v tožbi toženi stranki očita zlorabo 24. člena ZBPP in navaja, zakaj je njegov zahtevek v zvezi s priznanjem invalidske pokojnine utemeljen.

7.

V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tretji odstavek 24. člena ZBPP določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8.

Poleg tega ZUP, ki se v postopku po ZBPP uporablja na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP,¹ v 214. členu določa, da mora obrazložitev odločbe obsegati naslednje: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.²

9.

V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla zgolj, da iz odločbe ZPIZ št. 10331-2774/2021 z dne 13. 9. 2024, ki je drugostopenjska odločba, izhaja, da je tožnik zahteval ponovno odmero invalidske pokojnine, in da je bilo o odmeri invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 28. 9. 2005. Nato je navedla, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, zato je bila tožnikova zahteva za ponovno odmero invalidske pokojnine na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavržena. Na tej podlagi je presodila, da tožnik nima možnosti za uspeh v postopku, saj bi sodišče njegovo tožbo glede na izid v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago zavrnilo kot neutemeljeno.

10.

Po presoji sodišča je navedena obrazložitev z vidika 24. člena BPP v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP bistveno pomanjkljiva in ne omogoča presoje njene pravilnosti in zakonitosti. Tožena stranka je namreč zgolj navedla odločitev organa, ki jo tožnik želi izpodbiti in v zvezi s katero torej prosi za BPP, tj., da je prvostopenjski organ sklep o zavrženju oprl na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker je bilo o o odmeri invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 28. 9. 2005, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. S tem je tožena stranka le ponovila ugotovitev iz drugostopenjske odločbe ZPIZ št. 10331-2774/2021 z dne 13. 9. 2024, ni pa navedla, zakaj glede na navedeno odločitev organa tožnik v postopku s tožbo ne bi imel možnosti za uspeh in zakaj naj bi bilo to celo očitno. Iz obrazložitve odločbe ne izhajajo niti tožnikove navedbe o tem, zakaj meni, da je upravičen do BPP v povezavi z 24. členom ZBPP, niti stališče tožene stranke, zakaj je pričakovanje v zvezi z uspešnostjo pravnega sredstva očitno neutemeljeno. Tožena stranka je le pavšalno navedla, da bi sodišče njegovo tožbo glede na izid v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago zavrnilo kot neutemeljeno, kar pa ne zadosti zahtevam iz 214. člena ZUP. V odgovoru na tožbo je tožena stranka sicer dodala, da je bilo o odmeri invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno z določbo ZPIZ, Območne enote Ljubljana št. 244042981 z dne 28. 9. 2005, ki je bila potrjena z odločbo Centrale na sedežu v Ljubljani št. P-4042981 z dne 29. 8. 2006, o njeni pravilnosti in zakonitosti pa se je izreklo tudi že Delovno in socialno sodišče v Ljubljani v sodbi Ps 2813/2006 z dne 2. 10. 2008 in Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani v sklepu Psp 727/2008 z dne 6. 5. 2009, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahteva, nista spremenila. Vendar tožena stranka svoje odločbe ne more dopolnjevati z navedbami v odgovoru na tožbo, poleg tega pa le navedba ugotovitev iz drugostopenjske odločbe ZPIZ z dne 13. 9. 2024 (tj. pravnomočnost prvotnega postopka in ocena, da se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenila) sami zase in brez obrazložene presoje tožene stranke, zakaj je pričakovanje ali zahteva tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ne zadostijo standardom iz 214. člena ZUP.

11.

Glede na navedeno izpodbijana odločba ne vsebuje razlage zahtevkov stranke in njegovih navedb o dejstvih niti razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev (1. in 5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP); zato se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Ob takih okoliščinah sodišče ne more preizkusiti niti, ali je tožena stranka prekoračila zakonski okvir iz 24. člena ZBPP, posledično pa tudi ne tožnikovih tožbenih navedb.

12.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala odpraviti ugotovljeno pomanjkljivost. Ker je bilo treba izpodbijano odločbo iz navedenega razloga odpraviti, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo. Dodaja še, da ni moglo slediti tožbenemu predlogu v delu, v katerem tožnik predlaga, da se zadeva vrne v ponoven postopek "nepristranskemu in poštenemu organu za BPP", saj lahko sodišče na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrne zadevo drugemu organu, kot pa tistemu, ki je izdal izpodbijani akt, le, če ugotovi, da akta ni izdal pristojni organ. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa je edino stvarno pristojno odločati o prošnji za BPP za tožbo v socialnem sporu.

Sodišče je v zadevi na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Tožena stranka se je udeležbi na glavni obravnavi tudi sicer že v naprej odpovedala.

-------------------------------

¹ Ta določa: Če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

² Prvi odstavek 214. člena ZUP.

³ Tretji odstavek 2. člena ZBPP, gl. tudi 3. točka 12. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).