Jedro

Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala, da je tožnika pravilno seznanila z vsebino pisnega opozorila oziroma da mu je opozorilo vročila, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki jo je tožena stranka podala tožniku z odločbo brez datuma, prejeta dne 2. 8. 2012, nezakonita, zaradi česar se razveljavi (I. točka izreka); ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 2. 9. 2012 in še vedno traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja do vrnitve tožnika nazaj na delo (II. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnika v roku 15 dni pozvati nazaj na delo in mu od dneva prenehanja delovnega razmerja, to je od dne 2. 9. 2012 dalje do vrnitve oziroma poziva na delo priznati vse pravice iz dela (delovno dobo in vsa obvezna zavarovanja) ter mu za čas do dneva poziva na delo izplačati mesečne dohodke kot mu gredo po pogodbi o zaposlitvi v višini redne plače, kot da bi delal ves ta čas poln delovni čas, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsake mesečne plače dalje do plačila, vse pod izvršbo (III. točka izreka); in da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 524,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje do plačila, vse pod izvršbo (IV. točka izreka).

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je dne 6. 7. 2012 tožniku izdala pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe iz krivdnih razlogov skladno z določbo 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe). V navedenem opozorilu je opredelila kršitve, ki jih je storil tožnik v zvezi s prekomernim odpadom uteži na delu, in da dne 4. 7. 2012 ni počistil svojega delovnega mesta. Pred tem je bil že dvakrat ustno opozorjen na kršitve iz delovnega razmerja, pri čemer sta bila z njim glede tega opravljena dva razgovora. Tožniku je vročila navedeno pisno opozorilo, kar je potrdil s svojim podpisom. Pri tožniku gre za polnoletno pismeno in opravilno sposobno osebo, zaradi česar je bil dolžan prebrati vsebino tistega, kar je podpisal. Pritožba se sklicuje na izpovedbe prič A.A. in B.B. glede okoliščin v zvezi s podanim pisnim opozorilom. Po izpovedbi priče C.C. je vse zadeve v zvezi z odpovedjo pogodbe in vabilom na zagovor tožnika opravila zunanja kadrovska služba D.. Vodstvo tožene stranke je ugotavljalo in opozarjalo tožnika na kršitve iz delovnega razmerja, pri čemer je postopek odpovedi pogodbe izvedlo pravilno. Sodišče je dalo premajhen pomen izpovedbam prič na strani tožene stranke ter dejstvu, da je tožnik dne 23. 7. 2012 prišel na delo v vinjenem stanju, kar je pravilno ugotovila z alkotestom. Tožnik je s takšno kršitvijo izpolnil pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zadnja kršitev je komulirala vse predhodne, zaradi česar sedaj ni mogoče ločevati med posameznimi kršitvami, ki jih je storil pred zadnjo kršitvijo. Opozarja, da vsebuje izpodbijana sodba v obrazložitvi medsebojna nasprotja, zaradi česar se jo ne more preizkusiti. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožnikove zahtevke v celoti zavrne oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča izpodbijana sodba ne vsebuje nikakršnega nasprotja v obrazložitvi glede povzemanja izpovedb prič in o oceni sprejetih dokazov, zaradi česar je odločitev mogoče preizkusiti.

V tem sporu je predmet presoje, če je tožena stranka zakonito redno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, na podlagi katere je tožniku dne 2. 9. 2012 prenehalo delovno razmerje. Pravna podlaga za takšno odpoved je v določbi drugega odstavka 81. člena ZDR, po kateri lahko delodajalec redno odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi, če zato obstaja utemeljen razlog. V določbi prvega odstavka 88. člena ZDR pa so opredeljeni posamezni odpovedni razlogi. Tako lahko delodajalec redno odpove delavcu pogodbo v naslednjih primerih: - iz poslovnega razloga (ko ugotovi prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi), - iz razloga nesposobnosti (ko ugotovi nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec ne opravlja dela pravočasno strokovno in kvalitetno ali ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela), - iz krivdnega razloga (ko ugotovi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja), - iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (zaradi delavčeve invalidnosti).

Krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je skladno z določbo 3. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR podan, če delavec krši delovne obveznosti tako namerno kot iz malomarnosti. Poleg tega mora biti izkazan tudi pogoj, da so takšni razlogi resni in utemeljeni, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (drugi odstavek 88. člena ZDR).

Vendar je poleg navedenenih pogojev za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga skladno z določbo prvega odstavka 83. člena ZDR potrebno, da delodajalec pred takšno odpovedjo izda delavcu ustrezno pisno opozorilo. Takšno opozorilo je pisne narave, ki ga delodajalec vroči delavcu, z njim pa omogoči delavcu v preizkusni dobi čas, da se dokaže, da kršitev ne bo ponavljal. Iz izvedenih dokazov pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je tožena stranka izdala tožniku dne 6. 7. 2012 pisno opozorilo (priloga B2) pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov zaradi kršitve delovnih obveznosti, ker je v času dela pri fazi razkalupa povzročil prekomerni odpad uteži v večjem odstotku kot je dovoljen, poleg tega pa tudi ni počistil svojega delovnega mesta. Tožnik je sicer priznal, da vsebuje zadnja stran pisnega opozorila njegov podpis, vendar je zanikal, da bi mu kdorkoli vročil pisno opozorilo, oziroma da bi bil seznanjen z njegovo vsebino. Vodja proizvodnje A.A., ki naj bi po zatrjevanju tožene stranke vročil tožniku navedeno pisno opozorilo, je izpovedal, da opozorila v takšni obliki ni videl in ga nikoli ni vročil tožniku, dejansko mu je vročil le pisno vabilo na zagovor. V nasprotju s tem pa je direktor tožene stranke B.B. izpovedal, da je pisno opozorilo pripravila zunanja kadrovska služba, ki je opravila tudi njegovo vročitev.

Skladno s tako ugotovljenim dejstvi tudi pritožbeno sodišče soglaša z razlogi v izpodbijani sodbi, da tožena stranka, na kateri je dokazno breme, v postopku ni dokazala, da bi tožnika pravilno seznanila z vsebino pisnega opozorila oziroma da bi mu ga sploh vročila. To pa je v sporu za presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi odločilnega pomena. Če stranka v postopku zatrjuje neko dejstvo, ki je pomembno za presojo, pa ga ne dokaže, je lahko kaznovana s sodbo, ki je neugodna. Prav to pa je izkazano v konkretnem primeru.

Zato kakršnokoli pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da je tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov (kljub temu, da je v odpovedi ugotovila tožnikovo vinjenost in s tem kršitev delovnih obveznosti), ni utemeljeno, saj v sporu ni dokazala, da je v primeru tožnika izpolnila vse formalnosti v zvezi s pisnim opozorilom iz določbe prvega odstavka 83. člena ZDR kot predhodnega pogoja za podajo takšne odpovedi.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške. Takšna odločitev je skladna tudi z določbo petega odstavka 41. člena ZDSS-1, po kateri delodajalec v sporih o prenehanju delovnega razmerja (do katerega pride tudi zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi) krije svoje stroške ne glede na izid postopka.