Jedro

Kot je znano, je lahko pisni odpravek sodbe izdan le na podlagi njegovega razglašenega izvirnika po zapisniku z glavne obravnave ali posebej po zapisniku z razglasitve sodbe. Predmet poprave sodbe po 365. členu ZKP je tako le njen pisni odpravek in ne izvirnik sodbe. Ta je zaradi njegove izvornosti v kakršnemkoli smislu nedotakljiv.

Izrek

Ob reševanju pritožbe pooblaščenke oškodovanke kot tožilke se sodba sodišča prve stopnje in sklep o popravi razveljavita in zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje 1. 4. 2019 obdolženega J.L. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri bi naj storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena v zvezi z drugim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po drugem in tretjem odstavku 96. člena ZKP je bila oškodovanki kot tožilki naložena vrnitev stroškov tega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP od prevzema kazenskega postopka naprej, potem plačilo sodne takse in še vrnitev potrebnih obdolženčevih izdatkov ter potrebnih izdatkov in nagrade njegove zagovornice. Končno, oškodovanka kot tožilka je bila po tretjem odstavku 105. člena ZKP s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo. Navedeno je vsebina izreka, izdanega v sodbi I K 794/2016. Po njeni izdaji pa je bil 3. 5. 2019 "v smislu 365. člena ZKP" izdan še sklep o popravi sodbe v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

2. Zoper sodbo in posledično še sklep o popravi se je pritožila pooblaščenka oškodovanke kot tožilke zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da obdolženega spozna za krivega ter ga za storjeno kaznivo dejanje obsodi ali da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo je odgovorila obdolženčeva zagovornica, ki nasprotuje uveljavljenim izpodbojnim razlogom ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožbeno sodišče je ob pritožbenem preizkusu ugotovilo naslednje:

5. Sodišče prve stopnje je po opravljeni glavni obravnavi 1. 4. 2019 razglasilo sodbo z izrekom, v katerem glede na vsebino in zlasti obseg opisa kaznivega dejanja ni bilo upoštevano, da je pooblaščenka oškodovanke kot tožilke 6. 2. 2019 (l. št. 138) spremenila (modificirala) obtožbo. To je bilo potem storjeno v pisnem odpravku sodbe, da bi bil dodatno izdan še sklep o njeni popravi, ker da po uradnem zaznamku z dne 6. 5. 2019, "vsled pisne pomote modificirani izrek ne izhaja iz razpravnega zapisnika“ (l. št. 187).

6. Opisano ravnanje sodišča prve stopnje ni pravilno. Kot je znano, je lahko pisni odpravek sodbe izdan le na podlagi njegovega razglašenega izvirnika po zapisniku z glavne obravnave ali posebej po zapisniku z razglasitve sodbe. Predmet poprave sodbe po 365. členu ZKP je tako le njen pisni odpravek in ne izvirnik sodbe (sklep VSM IV Kp 58968/2012 z dne 18. 1. 2018). Ta je zaradi njegove izvornosti v kakršnemkoli smislu nedotakljiv. Pomeni, da ko je sodišče prve stopnje sodbo razglasilo, bi kljub očitnemu spodrsljaju moralo izdati odpravek sodbe z razglašenim izrekom in ne z izrekom, ki ga je kasneje hotelo upravičiti še z izdanim popravnim sklepom. Pisno izdelana sodba se tedaj ni več ujemala z razglašeno sodbo (prvi odstavek 364. člena ZKP), izrek sodbe pa je zaradi neenotnosti opisa kaznivega dejanja postal nerazumljiv. Posredi je torej bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, na katero je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), medtem ko je pritožnica v ugotovljenem smislu ni uveljavljala.

7. Glede na to, in glede na predpisano posledico iz prvega odstavka 392. člena ZKP, ki se zaradi povezanosti razteza še na sklep o popravi sodbe, se pritožbeno sodišče z izpodbojnimi razlogi iz pritožbe ni ukvarjalo. Izrek sodbe je namreč njen temelj s sestavinami, ki morajo biti pred preizkusom razlogov sodbe in zlasti pred njihovim vsebinskim preizkusom razumljivo opisane. V novem sojenju bo zato sodišče prve stopnje zgornjo bistveno kršitev določb kazenskega postopka odpravilo tako, da bo po ujemanju iz prvega odstavka 364. člena ZKP v zadevi z razumljivim izrekom sodbe še enkrat odločilo.