Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep IV Cp 297/2023

ECLI:SI:VSLJ:2023:IV.CP.297.2023 Civilni oddelek

stiki starih staršev z vnukom postopek za ureditev stikov ukrepi za varstvo koristi otroka pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka predlog za izdajo začasne odredbe pogoj za izdajo začasne odredbe ogroženost otroka stiki otroka s starimi starši največja korist otroka restriktivna razlaga izjem pavšalne navedbe
Višje sodišče v Ljubljani
22. februar 2023

Povzetek

Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, saj predlagateljica ni izkazala ogroženosti deklice zaradi odsotnosti stikov z babico. Sodišče je ugotovilo, da predlagateljica in vnukinja nista imeli tesnejšega odnosa, kar je ključno za odločitev o začasni odredbi. Pritožba predlagateljice ni bila utemeljena, saj ni predložila dokazov o ogroženosti deklice.
  • Ogroženost otroka v postopku izdaje začasne odredbe.Ali je bila deklica ogrožena zaradi odsotnosti stikov z babico, kar bi upravičevalo izdajo začasne odredbe?
  • Utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe.Ali so predlagateljičine trditve zadostovale zakonsko zahtevanemu pogoju za izdajo začasne odredbe?
  • Pogostost stikov med predlagateljico in vnukinjo.Kako pogosti so bili stiki med predlagateljico in deklico pred razhodom staršev?
  • Simbiotičen odnos med deklico in materjo.Ali obstaja pretirana navezanost deklice na mater, ki bi lahko vplivala na njeno ogroženost?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Že predlagateljičine trditve ne izpolnjujejo zakonsko zahtevanega pogoja za izdajo začasne odredbe – verjetne izkazanosti, da je deklica zaradi odsotnosti stikov z babico ogrožena. Le v primeru njene ogroženosti bi bilo treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati dekličin položaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim predlagateljica predlaga ureditev stikov med njo in petletno vnukinjo A. A. Ti naj bi se začasno izvajali vsako drugo nedeljo od 9. do 18. ure, tako da nasprotna udeleženka deklico pripelje na predlagateljičin dom, ob koncu stika pa jo predlagateljica odpelje na dom nasprotne udeleženke. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje gradilo na ugotovitvi, da predlagateljica in vnukinja nista imeli tesnejšega odnosa; predlagateljica pa niti ni izkazala dekličine ogroženosti zaradi odsotnosti stika s sorodniki po očetovi strani oz. zaradi pretirane navezanosti deklice na mater.

2. Predlagateljica odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe; podredno pa, da zadevo vrne v ponoven postopek sodišču prve stopnje. Predlagateljica ne sprejema zaključka sodišča, da vnukinji zaradi dolgotrajnega neizvajanja stikov ne nastaja nepopravljiva škoda. Očitek pristojnega CSD, da ni dovolj naredila za sklenitev dogovora o stikih z nasprotno udeleženko, ni upravičen. Pred prekinitvijo stikov je deklica rada prišla k njej in sta se dobro razumeli. Prepričana je, da bi z veseljem spet prišla in da preživljanje časa z njo na kmetiji pogreša. Nasprotna udeleženka prikriva dekličino stanje in njene stiske. Ne verjame, da so očitki v zvezi z dekličinim očetom upravičeni. Seveda pa takšnih dejanj ne odobrava. V prihodnje se bo zaradi koristi deklice v odnosu do nasprotne udeleženke izogibala neprimernim izjavam in kritikam. Zanika, da bi se na kmetiji užival alkohol in da bi deklico silila v hlev. Pritrjuje pa navedbi, da se ne razume s svojo hčerko in da njenih otrok ne varuje. Res stiki z deklico tudi v preteklosti niso bili zelo pogosti; vendar pa sta imeli čudovit odnos, v katerega je predlagateljica večkrat posegla. Sodišču očita, da se ni opredelilo do njenih navedb o pretirano simbiotičnem odnosu med nasprotno udeleženko in deklico. Zaradi dolge prekinitve stikov je dekličina ogroženost še večja; čakanje na odločitev sodišča v rednem postopku pa bi dodobra ogrozilo povezanost z deklico in hkrati poglobilo njen pretirano simbiotičen odnos z nasprotno udeleženko.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotni udeleženki, ta pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je babica petletne A. A. V postopku se zavzema za ureditev stikov z vnukinjo. Skupaj s predlogom je vložila predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagala, da bi bili stiki vzpostavljeni začasno že pred končno odločitvijo. Ti naj bi potekali vsako drugo nedeljo od 9. do 18. ure. Sodišče prve stopnje je njen predlog utemeljeno zavrnilo, saj ključni pogoj za izdajo začasne odredbe v družinskih zadevah – ogroženost otroka – ni podan.

6. Začasna odredba v družinskih postopkih se izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika – DZ). Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju, na razvoju otroka in otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).

7. Prvo sodišče je o (ne)utemeljenosti predloga odločalo na podlagi trditev ter poročila in mnenja Centra za socialno delo z dne 28. 11. 2022 (CSD). Sledilo je temeljnemu vodilu, da je treba izjeme vselej razlagati ozko. Ugotovilo je, da predlagateljica in deklica tudi pred razhodom staršev nista imeli pogostih stikov in vzpostavljenega tesnejšega odnosa. Ne predlagateljica ne mati v razgovorih nista izrazili, da bi bila deklica zaradi pomanjkanja stikov z babico v stiski. Poudarilo pa je, da bi trenutni odnos predlagateljice do nasprotne udeleženke lahko negativno vplival na deklico.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da že predlagateljičine trditve ne izpolnjujejo zakonsko zahtevanega pogoja za izdajo začasne odredbe – verjetne izkazanosti, da je deklica zaradi odsotnosti stikov z babico ogrožena. Le v primeru njene ogroženosti bi bilo treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati dekličin položaj.

9. Tudi pritožba ne vzbuja dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Navedbe o tem, da se otroku povzroča nepopravljiva škoda ostajajo na ravni posplošenosti. Čeprav predlagateljica deklice že leto in pol ni videla, pa odsotnost tesnejšega odnosa v preteklosti ne narekuje potrebe po predčasnem zavarovanju otrokovega položaja. Pritožbena zatrjevanja v zvezi z uživanjem alkohola na kmetiji in siljenjem deklice v hlev glede na neizkazano ogroženost deklice niso ključna. Nenazadnje celo predlagateljica priznava, da stiki v preteklosti niso potekali zelo pogosto. V pritožbi ne navede nobenega razloga, ki bi utemeljeval njeno sklicevanje na dekličino ogroženost. Tudi opozarjanje na pretirano simbiotičen odnos deklice z mamo ostaja na ravni posplošenosti. Do te navedbe se je sodišče opredelilo v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožnica pretirane navezanosti med materjo in otrokom ni izkazala; takšen odnos pa tudi ne izhaja iz procesnega gradiva.

10. Pritožbeno sodišče je iz zgoraj pojasnjenih razlogov predlagateljičino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Ugotovilo je, da pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kršitve procesnega in materialnega prava, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia