Jedro

V obravnavanem primeru gre postopek razlastitve v zvezi z odsekom ceste, ki je namenjen širši uporabi, kar dokazujejo podatki štetja prometa za leto 2009. S tem je upoštevaje določbo 19. člena ZJC-B izkazana javna korist za razlastitev tožnikovega zemljišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke A.A. in B.B. ter stranke z interesom Občine Slovenske Konjice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota Slovenske Konjice je z odločbo, številka 352-1/2009-58 (11244) z dne 2. 12. 2009, odločila, da se A.A., B.B. in C.C., solastnike nepremičnin parcelna številka 1418, 1419, 1420, 1421, 1449, vse k.o. ..., razlasti v korist razlastitvenega upravičenca Občina Slovenske Konjice. Nepremičnina parc. št. 1449 k.o. ... se razlasti v celoti, vse ostale nepremičnine pa v delu, kjer preko nepremičnin poteka javna cesta - odsek ... (1. točka izreka). Občina Slovenske Konjice z vročitvijo odločbe pridobi lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 1449 k.o. ... (2. točka izreka); Občina Slovenske Konjice z vročitvijo odločbe prične na nepremičninah 1418, 1419, 1420, 1421 vse k.o. ... s parcelacijo tako, da bo lahko po parcelaciji lastninsko pravico na delih teh nepremičnin pridobila razlastitvena upravičenka (3. točka izreka) in v 4. točki odločeno, da hipoteka ustanovljena na teh nepremičninah še nadaljnje bremeni nepremičnine in novo nastale nepremičnine, razlastitveni upravičenec pa prevzema subsidiarno odgovornost za zavarovano terjatev (4. točka izreka). V 5. točki izreka je bilo odločeno, da mora razlastitveni upravičenec in razlaščenec skleniti sporazum o odškodnini oziroma o nadomestilu za razlaščeno nepremičnino. V 6., 7. in 8. točki je bil odločen način izvedbe razlastitve v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah ter v 9. točki izreka, da stroški postopka v tem postopku niso nastali.

Upravna enota Slovenske Konjice je 23. 4. 2009 prejela zahtevo za razlastitev Občine Slovenske Konjice na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah, Uradni list RS, št. 92/05, ZJC-B, ki je bila utemeljena s podatkom, da po odseku ceste ... poteka cestni promet že vrsto let in da želi prevzeti obstoječi prometno infrastrukturo. Skladno z določbo 69. člena Ustave Republike Slovenije se lastninska pravica na nepremičnini v javno korist vzame ali omeji proti nadomestilu v naravi, ali proti odškodnini, pod pogoji, ki jih določa zakon. V konkretnem primeru te pogoje določa 19. člen ZJC-B, ki vsebuje materialne in postopkovne določbe, kot tudi Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 1/03 – popravek, 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt – v nadaljevanju ZUreP-1). Iz pridobljene dokumentacije izhaja, da po navedenih nepremičninah poteka javna cesta že vrsto let, da jo uporablja širša skupnost, ki živi na tem področju, kot tudi drugi. V dokaz za to trditev so bili predloženi fotografski posnetki, ki izkazujejo, da je cesta asfaltirana, opremljena s prometno signalizacijo, kar vse pa bi bilo zaradi dotrajanosti treba popraviti in sanirati. Prvostopni organ se je skliceval tudi na podatke o štetju prometa v letu 2009, iz katerega je razvidna migracija v posameznih dnevnih štetja, s pripombo, da podatki niso realni, ker ima družba D. d.d. kolektivni dopust, kar pomeni, da bi bila migracija v nasprotnem primeru še večja. Tako je bilo nesporno ugotovljeno, da je po cesti ob vložitvi zahteve potekal cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06, 45/08 in 57/08 – v nadaljevanju ZJC). Tako ugotovljena javna korist in upoštevanje načela sorazmernosti opravičuje poseg v zasebno lastnino, to je razlastitev nepremičnin. Četrti odstavek 19. člena ZJC-B določa, da je treba zahtevi za razlastitev priložiti le seznam nepremičnin predlaganih za razlastitev z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige in ponudbo iz drugega odstavka 97. člena ZUreP-1. Razlastitveni upravičenec je lastnikom zemljišč poslal ponudbo, s čimer je seznanil prvostopni upravni organ, ki pa je niso sprejeli. Z namenom seznanitve z zahtevo je bila 15. 9. 2009 sklicana in opravljena ustna obravnava.

V izpodbijani odločbi je bilo pojasnjena tudi vsebina določila 106. člena ZUreP-1, po kateri morata najkasneje v 15. dneh po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, razlastitveni upravičenec in razlaščenec skleniti sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu za razlaščeno nepremičnino, v katerem morajo biti določeni zlasti oblika in višina odškodnine, rok v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan izpolniti svojo odškodninsko obveznost in prevzeti razlaščeno nepremičnino. Sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki, pri čemer mora vsebovati vse potrebne podatke za prenos lastninske pravice, če pa ni sklenjen, pa lahko razlastitveni upravičenec ali razlaščenec sproži postopek pri pristojnem sodišču. O pritožbi razlastitvenih zavezancev je odločalo Ministrstvo za okolje in prostor, ki je odpravilo 1. točko prvostopnega upravnega akta v delu, ki se nanaša na dele nepremičnin parc. št. 1418, 1419, 1420, 1421, vse k.o. ... in v tem delu zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. 2. točko izreka je odpravilo in odločilo, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti na nepremičnini parcele številka 1449 k.o. ... Drugostopni organ je odpravil tudi 3., 7. in 8. točko izreka prvostopne odločbe in zadevo vrnil upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek, ter v 6. točki odločil, da ni dopusten promet z nepremičnino ali njeno bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma prodaje tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja, dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan. Odločil je tudi, da bodo stroški postopka predmet odločanja v ponovnem postopku na prvi stopnji.

Tožnika odločitvi prvostopnega upravnega organa oporekata. Tožbo vlagata iz razloga bistvenih kršitev določb postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Nasprotujeta odločitvi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o razlastitvi nepremičnine 1449 k.o. ... Drugostopni upravni organ za takšno odločitev ni navedel konkretnega razloga, zato je odločitev v tem delu neobrazložena, kar že samo po sebi predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka.

ZJC-B uzakonja pravno domnevo obstoja javne koristi, ki pa jo je možno izpodbiti. Tožeča stranka je že tekom prvostopnega postopka to pravno domnevo izpodbijala z navedbami, da sporni odsek ceste dejansko sploh ni v uporabi kot prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ampak služi dostopu tožeče stranke do njenega posestva. Upravna organa se do te trditve nista opredelila, ampak sta le pavšalno navedla, da naj bi sporni odsek bil kot javna cesta uporabljan že vrsto let. Tožnika vztrajata, da obravnavani odsek ceste služi le kot dostopna pot in ni namenjen splošni uporabi udeležencem prometa, o čemer bi se lahko sodišče prepričalo z ogledom na kraju samem. Navajata tudi, da cesta ni bila nikoli vzdrževana in je tudi sedaj nihče ne vzdržuje. Prav tako je zaradi objektivnih okoliščin sploh ni bilo mogoče varno uporabljati za potrebe cestnega prometa. Gre za preozek sporni odsek, da bi bil po njem mogoč promet z vozili večjimi od osebnih, prometnega znaka, ki bi to zapovedoval, pa na tem delu odseka ni. Gre torej za odsek, ki ni mogel biti v splošni uporabi, kar nenazadnje niti ni potrebno, saj potrebam javnega cestnega prometa služi javno cestno omrežje na drugih lokacijah. Zaradi navedenega po prepričanju tožnikov niso podani pogoji za razlastitev nepremičnine 1449 k.o. ... V obravnavanem primeru upravni organ ni ugotavljal, ali je razlastitev v resnici nujno potrebna, oziroma ali občina morda ne razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. Ugotavljanje teh okoliščin bi bilo nujno zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično pravilne uporabe materialnega prava. Nasprotujeta tudi ugotovitvi drugostopnega upravnega organa, da naj bi bila v obravnavanem primeru zahteva za razlastitev sorazmerna s posegom v zasebno lastnino. Obstoječa dostopna pot pa je sporna tudi po mnenju nekaterih državnih organov. Prilagata mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, iz katerega izhaja opozorilo, da bi bilo za celovito obnovo ter ponovno povezavo osi med glavnim vhodom hiše in vrtom, nujno promet preusmeriti na drugo lokacijo ter s tem zagotoviti trajno ohranitev nepremičnine kulturne dediščine. Sodišču predlagata, da dopusti in izvede predlagane dokaze navedene v tej tožbi in po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek odločanja. Predlagata tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Odgovor na tožbo je poslala tudi stranka z interesom E.E., ki je pojasnila, da niso podani razlogi za razlastitev spornih zemljišč.

Odgovor na tožbo je poslalo tudi združenje F., G.G., ki je pojasnil, da je že leta 2009 zahteval, da se izvede inšpekcijski nadzor nad dogajanjem. Inšpektor je ugotovil vrsto nepravilnosti, ki pa niso bile odpravljene. Nad spornim zemljiščem ni bila nikdar izdana služnostna pravica drugi osebam, niti nihče ni dal nikoli nobene zahteve da jo potrebuje, sedaj pa si nekdo dovoli izsiljevati na podlagi kategorizacije javnih in zasebnih poti.

Odgovor na tožbo je podala tudi razlastitvena upravičenka Občina Slovenske Konjice. Sklicuje se na obrazloženo odločitev prvostopnega organa in pojasnjuje, da po spornih nepremičninah poteka javna cesta že vrsto let, da gre za zelo prometno javno cesto, ki služi povezavi več vesi ter predstavlja glavni dostop iz mesta Slovenske Konjice do mestnega stadiona in mestna kopališča ter nadaljnjih naselij. Iz fotografskih posnetkov je razvidno, da je cesta asfaltirana in opremljena s cestno signalizacijo. Sklicuje se na štetje prometa iz leta 2009. Upravni organ je vse te podatke obrazložil v izpodbijani odločbi, opredelil pa se je tudi do navedb, da gre pri sporni cesti zgolj za dostop do nepremičnin tožnikov in ne za javno cesto, s tem ko je razložil, da ne gre za zasebno pot, ampak za javno cesto. V zvezi s tožbenimi očitki vzdrževanja ceste, pa odgovornost nosijo tožniki, ki toženo stranko ves čas onemogočajo pri rabi ceste. Slednje dokazujejo pogoste prijave na Policijski postaji Slovenske Konjice in inšpekcijski postopki. Prav tako ne gre slediti tožbenim navedbam, da ceste ni mogoče varno uporabljati za potrebe cestnega prometa, saj je cesta dovolj široka, promet za tovorna vozila pa je bil prepovedan z ustrezno prometno signalizacijo, ki sta jo tožnika samovoljno odstranila. Glede na navedeno so vsi očitki v tožbi neutemeljeni, zato sodišču predlaga, da zavrne tožbene navedbe. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: V obravnavani zadevi sodišče uvodoma ugotavlja, da je z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v občini Slovenske Konjice, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/07, bila kot javna pot določena tudi cesta Konjice : odsek ..., v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 1449, 1418 in 1419, k.o. ... O ustavnosti navedenega Odloka je na pobudo A.A. in B.B. odločilo Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-113/08-10 z dne 2. 4. 2009, zato gre v obravnavani zadevi za postopek razlastitve, ki ga je v roku, ki ga je določilo Ustavno sodišče, začela razlastitvena upravičenka, Občina Slovenske Konjice.

Po 19. členu ZJC-B se lahko v primeru, če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot to določa prvi odstavek 3. člena zakona (ZJC), lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu (prvi odstavek). Za poseben postopek razlastitve se uporabljajo določbe 92. do 114. člena ZUreP-1, kolikor v tem členu niso posamezna vprašanja razlastitve drugače urejena (drugi odstavek). Ne glede na določbe tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona (tretji odstavek).

Glede na določbo tretjega odstavka citiranega 19. člena ZJC-B se torej šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin po katerih poteka obstoječa javna cesta ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Cestni promet poteka v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC, če prometno površino splošnega pomena za cestni promet lahko vsak prosto uporablja, na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZJC je javna cesta tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, določenih z zakonom in drugimi predpisi.

V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da je bila cesta Konjice: odsek ..., v delu, ki poteka po zemljišču parc št. 1449 kategorizirana z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v občini Slovenske Konjice, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/07, ter pred tem z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/99). To dejstvo med strankama upravnega spora ni sporno, sporna pa je ugotovitev, da javno cesto uporablja širši krog ljudi. Sodišče v celoti sledi ugotovitvi prvostopnega upravnega organa, da gre v obravnavanem primeru za odsek ceste, ki je namenjen širši uporabi. To dejstvo tudi po presoji sodišča dokazujejo podatki štetja prometa za leto 2009 in na podlagi navedenega soglaša z ugotovitvijo upravnega organa, da je bila izkazana javna korist za razlastitev zemljišča parc. št. 1449 k.o ... Iz navedenih razlogov sodišče v celoti zavrača tožbeni ugovor, da sporni del ceste ni bil v uporabi, toliko bolj ker listine upravnega spisa dokazujejo, da je bila ravno uporaba ceste oziroma onemogočanje njene uporabe, večkrat predmet obravnave pred pristojnimi organi. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na vzdrževanje ceste. Listine predloženega upravnega spisa namreč izkazujejo, da gre za asfaltirano površino, pri čemur se sodišče, ker to v zadevi to ne more vplivati na izpodbijano odločitev, ne opredeljuje do navedbe Občine Slovenske Konjice v odgovoru na tožbo, da je odgovornost za tako stanje (slabo vzdrževanje ceste) na strani tožnikov. Prav tako kot neupoštevanega v obravnavani zadevi sodišče zavrača tožbeni ugovor neustrezne širine sporne ceste, saj je to vprašanje o katerem je bilo treba odločati v postopku kategorizacije. Prav tako je sodišče ugotovilo, da je bila v postopku upoštevana tudi določba četrtega odstavka 19. člena ZJC-B, zato je presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, zato je tožbo na podlagi prvega prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Tožnika in stranka z interesom so ob vložitvi tožbe predlagali tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahteve za povrnitev stroškov postopka.