Jedro

Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je prehod koristi do katere pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker je tožnik do konca glavne obravnave sporne nepremičnine še vedno uporabljal, je s tem tudi užival koristi od zatrjevanih investicij in do premika koristi v sfero lastnice nepremičnin še ni prišlo.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da: - točka II/1 poslej glasi:

II. ″1. Podrejeni tožbeni zahtevek: „Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 29.800,23 EUR iz naslova opravljenih vlaganj v ¼ % solastniškega deleža na nepremičninah parc. št. 348/14 (ID ...), 348/15 (ID ...), 348/16 (ID ...) in 348/17 (ID ...), vse k.o. ....″ s e z a v r n e.″ - ter da odločitev o stroških pod točkama III in IV poslej glasi:

III. ″III. Tožeča stranka mora v roku 15 dni toženi stranki plačati 2.235,53 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve sodbe dalje do plačila.″

IV. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

V. Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v višini 986,74 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delom uvodoma navedene sodbe je sodišče prve stopnje pod točko I/1 zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da predstavlja skupno premoženje bivših izvenzakonskih partnerjev 92% ¼ solastniškega deleža na nepremičninah parc. št. 348/14 (ID ...), 348/15 (ID ...), 348/16 (ID ...) in 348/17 (ID ...), vse k.o. ... . Pod točko II/1 je toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) plača 29.800,23 EUR iz naslova opravljenih vlaganj v ¼ solastniškega deleža na nepremičninah parc. št. 348/14 (ID ...), 348/15 (ID ...), 348/16 (ID ...) in 348/17 (ID ...), vse k.o. ... . Pod točko II/2 je tožbeni zahtevek v preostanku za znesek 20.199,77 EUR zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je pod III. točko odločilo, da mora tožnik povrniti toženki znesek 1.557,12 EUR, pod IV. točko pa, da mora toženka v dobro proračuna povrniti znesek 967,40 EUR.

2. Sodbo s pravočasnima pritožbama izpodbijata obe pravdni stranki, ki v uvodu pritožbe izrecno omejujeta obseg izpodbijanja, in sicer tožnik na odločitve pod pod točkami I/1, III in IV, toženka pa na odločitve pod točkami II/1, III in IV. Tožnik se v obrazložitvi pritožbe protivi še ugotovitvi zneska vložka posebnega premoženja in s tem ugotovitvi končnega zneska vlaganj1. Zato je pritožbeno sodišče v dvomu štelo, da tožnik izpodbija tudi zavrnilni del sodbe pod točko II/2, saj ima tudi za izpodbijanje tega dela sodbe pritožbeni interes. Obe pritožbi uveljavljata pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik predlaga spremembo z ugoditvijo celotnemu tožbenemu zahtevku, toženka pa spremembo z zavrnitvijo celotnega tožbenega zahtevka. Oba pritožnika podredno predlagata razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V obeh pritožbah so priglašeni pritožbeni stroški. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba toženke je utemeljena, pritožba tožnika pa ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi tožnik primarno zatrjuje nastanek skupnega premoženja z vlaganji v posebno premoženje toženke. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je materialnopravno izhodišče za presojo utemeljenosti primarnega zahtevka v določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki se v predmetni zadevi uporabljajo na podlagi prvega odstavka 290. člena Družinskega zakonika. Gre za določbe o premoženjskih razmerjih med zakoncema, ki se uporabljajo tudi za zunajzakonske partnerje (od 51. in 59. člena v zvezi z 12. členom ZZZDR). Tudi za podredni zahtevek, ki se nanaša na povrnitev vlaganj tožnika kot enega zunajzakonskega partnerja v posebno premoženje toženke kot drugega zunajzakonskega partnerja, pravilno pravno podlago predstavljajo gornje določbe ZZZDR.

6. Za razsojo v predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo naslednja odločilna dejstva, ki med pravdnima strankama niti niso bila sporna: - da sta tožnik in toženka bivša zunajzakonska partnerja, v zunajzakonski skupnosti sta živela med leti 2003 in 2013, - da sta pravdni stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti obnovili hišo, - da sta toženki starša z darilno pogodbo z dne 11. 2. 2009 podarila ¼ delež nepremičnin, na katerih stoji stanovanjska hiša, ki sta jo pravdni stranki obnovili, - da so se vlaganja pričela v času, ko sta bila zemljiškoknjižna lastnika nepremičnin toženkina starša in so se končala v času trajanja zunajzakonske skupnosti, - da sta pravdni stranki do razpada zunajzakonske skupnosti živeli v hiši skupaj s sinom.

7. Med pravdnima strankama tekom postopka nadalje ni bilo sporno niti dejstvo, da tožnik od razpada zunajzakonske skupnosti dalje biva v toženkini hiši2. V pritožbi toženke izpostavljeno dejstvo, da je tožnik tudi ob koncu glavne obravnave še vedno bival v hiši, v odgovoru na pritožbo ni prerekano.

8. Po prvem odstavku 48. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) lahko graditelj, ki s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten, ne pridobi pa lastninske pravice na nepremičnini. Dogovora o skupni gradnji (drugi odstavek 48. člena SPZ) tožnik niti ni zatrjeval. Pri tem gre še izpostaviti, da mora biti dogovor o urejanju premoženjskih razmerij med zunajzakonskimi partnerji sklenjen v obliki notarskega zapisa (primerjaj 47. in 48. člen Zakona o notariatu). Ker ima ob izostanku ustreznega dogovora zunajzakonski partner - graditelj torej le verzijski zahtevek, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pod točko I/1 pravilna3. Stališče tožnika, da bi bilo potrebno pri presoji primarnega zahtevka upoštevati tudi vrednost vlaganj, pa ni pravilno, saj ta okoliščina za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem po SPZ ni relevantna4. 9. V zvezi z nezapadlostjo denarnega zahtevka iz naslova vlaganj toženka pravilno trdi, da si je sodišče prve stopnje napačno tolmačilo 48. člen SPZ, ker je obogatitveni zahtevek, ki je postavljen pred prehodom koristi od prikrajšanca na okoriščenca, preuranjen5. Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je namreč prehod koristi, do katere pa v primerih, kakršen je tudi konkretni, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca6. Ker je tožnik do konca glavne obravnave sporne nepremičnine še vedno uporabljal, je s tem tudi užival koristi od zatrjevanih investicij in do premika koristi v sfero lastnice nepremičnin še ni prišlo. Zato je bilo potrebno zaradi pravilne uporabe materialnega prava odločitev o ugoditvi denarnemu zahtevku zoper toženko spremeniti tako, da se ta zahtevek zavrne iz razloga nezapadlosti terjatve in posledične preuranjenosti zahtevka. Ker torej že podlaga podrednega denarnega tožbenega zahtevka ni utemeljena, se tožnik v pritožbi neutemeljeno zavzema za prisojo višjega zneska.

10. Izpodbijano sodbo je bilo tako potrebno delno spremeniti na podlagi pete alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnikovo pritožbo pa je bilo potrebno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu potrditi upoštevaje 353. člen ZPP. Pritožba se je namreč izkazala za neutemeljeno, saj niso bili podani niti uveljavljani razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP).

11. Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je bilo potrebno odločiti o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Glede na to, da tožnik v pravdi ni uspel, mora upoštevaje prvi odstavek 154. člena ZPP svoje stroške kriti sam, toženki pa mora povrniti njene potrebne pravdne stroške. Stroški v znesku 2.235,53 EUR, nastali pred prvostopnim sodiščem, so odmerjeni že z izpodbijano sodbo, s pritožbama pa niso izpodbijani. Odmera toženkinih potrebnih pritožbenih stroškov na znesek 986,74 EUR temelji na Zakonu o odvetniški tarifi in je razvidna iz v pritožbi specificiranega stroškovnika (v spisu na listovni številki 226). V kolikor tožnik pravdnih stroškov v danem roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13. 12. 2006).

1 Tožnik v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati kot vložek posebnega premoženja še del sinove odškodnine ter da bi moralo namesto zneska 5.500,00 EUR odšteti znesek 5.000,00 EUR. 2 Dejstvo, da tožnik biva v sporni hiši, sicer izhaja tudi iz tožnikove izpovedbe (v spisu na listovni številki 104) ter s strani tožnika predloženih listin (pod prilogami A10, A14 in A15). 3 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 189/2018. 4 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 15/2018, II Ips 47/2017, II Ips 905/2008. 5 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 189/2018, II Ips 39/2018, II Ips 268/2012, II Ips 808/2007. 6 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 39/2018.