Jedro

Jedro

Če bi tožnik v socialnem sporu izpodbil procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa, bi lahko dosegel, da bi toženec v predsodnem postopku meritorno odločal o njegovi zahtevi o priznanju pravice do starostne pokojnine.

Če bi tožnik v socialnem sporu izpodbil procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa, bi lahko dosegel, da bi toženec v predsodnem postopku meritorno odločal o njegovi zahtevi o priznanju pravice do starostne pokojnine.

Izrek

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 7. 6. 2022, sklep toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 11. 11. 2021 in odločbe toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 8. 6. 2021 ter na priznanje pravice do starostne pokojnine.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 7. 6. 2022, sklep toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 11. 11. 2021 in odločbe toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 8. 6. 2021 ter na priznanje pravice do starostne pokojnine.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik, saj odločitve sodišča ne sprejema. Ker je poteklo pet let, odkar je svojo vlogo za priznanje starostne pokojnine poslal tožencu in že pet let čaka na pozitivno odločitev o pokojnini, zavrača napotilo sodišča naj poda novo zahtevo za priznanje starostne pokojnine. Opozarja, da bo postopek vodil, dokler mu pravica do starostne pokojnine ne bo priznana.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik, saj odločitve sodišča ne sprejema. Ker je poteklo pet let, odkar je svojo vlogo za priznanje starostne pokojnine poslal tožencu in že pet let čaka na pozitivno odločitev o pokojnini, zavrača napotilo sodišča naj poda novo zahtevo za priznanje starostne pokojnine. Opozarja, da bo postopek vodil, dokler mu pravica do starostne pokojnine ne bo priznana.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), in sicer po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), in sicer po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče ni storilo procesnih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki temeljijo na pravilnih materialnopravnih izhodiščih, strinja pa se z dejanskimi ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

5.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče ni storilo procesnih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki temeljijo na pravilnih materialnopravnih izhodiščih, strinja pa se z dejanskimi ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

6.Predmet presoje je izpodbijana dokončna odločba toženca z dne 7. 6. 2022 v zvezi s prvostopenjskim sklepom toženca z dne 11. 11. 2022 in odločbo z dne 8. 6. 2021, s katerimi je bilo odločeno o tožnikovi pravici do priznanja starostne pokojnine.

6.Predmet presoje je izpodbijana dokončna odločba toženca z dne 7. 6. 2022 v zvezi s prvostopenjskim sklepom toženca z dne 11. 11. 2022 in odločbo z dne 8. 6. 2021, s katerimi je bilo odločeno o tožnikovi pravici do priznanja starostne pokojnine.

7.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je bila zoper zavrnilno odločbo z dne 8. 6. 2021 tožnikova pritožba pravočasna, kar je bilo nenazadnje tudi temeljna dokazna tema sodišča prve stopnje.

7.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je bila zoper zavrnilno odločbo z dne 8. 6. 2021 tožnikova pritožba pravočasna, kar je bilo nenazadnje tudi temeljna dokazna tema sodišča prve stopnje.

8.V skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Vendar morajo biti za dopustnost socialnega spora izpolnjene zakonsko predpisane procesne predpostavke, med drugim, da je tožba zoper dokončni upravni akt vložena pravočasno, v roku 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta. V socialnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti in pravilnosti tistih upravnih aktov, ki niso dokončni in ne posegajo v tožnikov pravni položaj oziroma ne vsebujejo vsebinske odločitve o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. Gre za presojo zakonitosti in pravilnosti prvostopenjskega upravnega akta, vendar pa se lahko tak akt v dvostopenjskem upravnem postopku izpodbija v socialnem sporu, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat postane prvostopenjski upravni akt1 dokončen in je odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. Če je bila pritožba v upravnem postopku zavržena kot prepozna, lahko tožnik v socialnem sporu izpodbija le sklep o njenem zavrženju. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno ugotavljalo, ali je bilo zavrženje s strani pritožbenega organa v predsodnem upravnem postopku pravilno.

8.V skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Vendar morajo biti za dopustnost socialnega spora izpolnjene zakonsko predpisane procesne predpostavke, med drugim, da je tožba zoper dokončni upravni akt vložena pravočasno, v roku 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta. V socialnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti in pravilnosti tistih upravnih aktov, ki niso dokončni in ne posegajo v tožnikov pravni položaj oziroma ne vsebujejo vsebinske odločitve o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. Gre za presojo zakonitosti in pravilnosti prvostopenjskega upravnega akta, vendar pa se lahko tak akt v dvostopenjskem upravnem postopku izpodbija v socialnem sporu, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat postane prvostopenjski upravni akt 1 dokončen in je odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. Če je bila pritožba v upravnem postopku zavržena kot prepozna, lahko tožnik v socialnem sporu izpodbija le sklep o njenem zavrženju. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno ugotavljalo, ali je bilo zavrženje s strani pritožbenega organa v predsodnem upravnem postopku pravilno.

9.Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča, da tožba, ki jo je tožnik vložil v tem socialnem sporu, ne predstavlja podlage za meritorno odločanje. V tem socialnem sporu je moralo sodišče presojati procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa, to je doseči odpravo odločbe v zvezi s sklepom prvostopenjskega sodišča. V zadevi tako ni moglo priti do vsebinske presoje drugostopenjskega upravnega organa pravilnosti in zakonitosti prvostopenjskega upravnega akta, temveč je bila sprejeta zgolj procesna odločitev o zavrženju pravnega sredstva.
6e če bi to
7nik v socialnem sporu izpodbil procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritobe zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa, bi lahko dosegel, da bi to
7enec v predsodnem postopku meritorno odločal o njegovi zahtevi o priznanju pravice do starostne pokojnine.

9.Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča, da tožba, ki jo je tožnik vložil v tem socialnem sporu, ne predstavlja podlage za meritorno odločanje. V tem socialnem sporu je moralo sodišče presojati procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa, to je doseči odpravo odločbe v zvezi s sklepom prvostopenjskega sodišča. V zadevi tako ni moglo priti do vsebinske presoje drugostopenjskega upravnega organa pravilnosti in zakonitosti prvostopenjskega upravnega akta, temveč je bila sprejeta zgolj procesna odločitev o zavrženju pravnega sredstva. Šele če bi tožnik v socialnem sporu izpodbil procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa, bi lahko dosegel, da bi toženec v predsodnem postopku meritorno odločal o njegovi zahtevi o priznanju pravice do starostne pokojnine.

10.Sodišče je v 5. točki povzelo vse ključne časovne mejnike za ugotovitev, ali je bila pritožba tožnika zoper prvostopenjski sklep pravočasna. Tožnik je odločbo z dne 8. 6. 2021 nesporno prejel 30. 6. 2021. S strani tožnika zatrjevano dejstvo, da je še istega dne zoper omenjeno odločbo po navadni pošti poslal pritožbo, kot to pravilno povzema sodišče v 8. točki, ne more izpodbiti dejstva, da je pritožbo toženec prejel po preteku pritožbenega roka, to je 23. 7. 2021, kar je prepozno.

10.Sodišče je v 5. točki povzelo vse ključne časovne mejnike za ugotovitev, ali je bila pritožba tožnika zoper prvostopenjski sklep pravočasna. Tožnik je odločbo z dne 8. 6. 2021 nesporno prejel 30. 6. 2021. S strani tožnika zatrjevano dejstvo, da je še istega dne zoper omenjeno odločbo po navadni pošti poslal pritožbo, kot to pravilno povzema sodišče v 8. točki, ne more izpodbiti dejstva, da je pritožbo toženec prejel po preteku pritožbenega roka, to je 23. 7. 2021, kar je prepozno.

11.Rok za pritožbo zoper odločbo je začel teči s 1. 7. 2021 in se je iztekel 15. 7. 2021. Sodišče ob tem pravilno povzame, da kljub temu, da toženec v pravnem pouku ni navedel, da se za pravočasno šteje pritožba, ki je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto, slednje ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.0 Nenazadnje na to ključno dejstvo tudi ne vpliva okoliščina, da gre za pravnega laika in da je tožnik pošiljal pritožbo iz tujine.3

11.Rok za pritožbo zoper odločbo je začel teči s 1. 7. 2021 in se je iztekel 15. 7. 2021. Sodišče ob tem pravilno povzame, da kljub temu, da toženec v pravnem pouku ni navedel, da se za pravočasno šteje pritožba, ki je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto, slednje ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.2 Nenazadnje na to ključno dejstvo tudi ne vpliva okoliščina, da gre za pravnega laika in da je tožnik pošiljal pritožbo iz tujine.3

12.Sodišče soglaša z dokaznim zaključkom v 9. točki, da ker tožnik v konkretni zadevi na podlagi citiranih določb ZUP ne more zamude roka za vložitev pritožbe opravičiti niti z nepopolnim pravnim poukom niti z dejstvom, da gre za tujca, je izpodbijana odločitev toženca pravilna.

12.Sodišče soglaša z dokaznim zaključkom v 9. točki, da ker tožnik v konkretni zadevi na podlagi citiranih določb ZUP ne more zamude roka za vložitev pritožbe opravičiti niti z nepopolnim pravnim poukom niti z dejstvom, da gre za tujca, je izpodbijana odločitev toženca pravilna.

13.Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13.Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

-------------------------------

1Materialno (po vsebini).

1Materialno (po vsebini).

2Sklep VS RS številka I Up 1507/2005 z dne 12. 9. 2007 in ostali. Tožnik bi v tem primeru lahko od upravnega organa zahteval v skladu s petim odstavkom 215. člena ZUP, da bi jo dopolnil. V tem primeru bi rok za pritožbo tekel od dneva vročitve dopolnjene odločbe v skladu s petim odstavkom 215. člena ZUP.

2Sklep VS RS številka I Up 1507/2005 z dne 12. 9. 2007 in ostali. Tožnik bi v tem primeru lahko od upravnega organa zahteval v skladu s petim odstavkom 215. člena ZUP, da bi jo dopolnil. V tem primeru bi rok za pritožbo tekel od dneva vročitve dopolnjene odločbe v skladu s petim odstavkom 215. člena ZUP.

3Upoštevajoč, da tožnik prebiva v tujini, bi si lahko zavaroval pritožbeni rok s pošiljanjem pritožbe priporočeno po pošti, ker bi se v skladu z določbo drugega odstavka 68. člena ZUP štel dan, ko je organ prejel vlogo, za dan oddaje pisma na pošti v Kanadi.

3Upoštevajoč, da tožnik prebiva v tujini, bi si lahko zavaroval pritožbeni rok s pošiljanjem pritožbe priporočeno po pošti, ker bi se v skladu z določbo drugega odstavka 68. člena ZUP štel dan, ko je organ prejel vlogo, za dan oddaje pisma na pošti v Kanadi.

Zveza:

Zveza: