Jedro

Iz izpisov zemljiškoknjižnega stanja za sporne parcele je razvidno, da se vknjižba prepovedi odtujitve ne nanaša na delež (2/3), ki je v lasti prosilke za brezplačno pravno pomoč, in prosilka torej s svojim deležem na nepremičninah lahko razpolaga. Navedeni podatki o vknjiženi prepovedi odtujitve pri odločanju očitno niso bili upoštevani. Zato je dejansko stanje glede vrednosti premoženja prosilke ostalo nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, kar predstavlja razlog za odpravo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3159/2012 z dne 4. 12. 2012 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo ugodil prošnji A.A. (v nadaljevanju prosilka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), tako da se ji dodeli redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter v postopku mediacije v pravdnem postopku, zaradi tožbe na plačilo najemnine in uporabnine, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, razen plačila sodnih taks.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je pristojni organ pri odločanju o prošnji za BPP med drugim ugotavljal premoženjski položaj prosilke ter pri tem ugotovil, da njeno premoženje in premoženje njene družine ne dosega niti ne presega mejnega zneska 13 780,00 EUR, kar bi po določbi petega odstavka 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) izključevalo njeno pravico do BPP. Pri tem se upošteva, da je prosilka lastnica osebnega avtomobila v približni vrednosti 10 000,00 EUR. Nadalje se ugotavlja, da je do 2/3 lastnica nepremičnin parc. št. ..., vse k.o. B. Ker pa iz podatkov Zemljiške knjige izhaja, da je na vseh navedenih nepremičninah vknjižena pravica prepovedi odtujitve, jih pristojni organ ni upošteval kot premoženje prosilke, saj z navedenimi nepremičninami ne more razpolagati. Po vpogledu v Register nepremičnin ter v informacijski sistem elektronske zemljiške knjige pa je pristojni organ ugotovil še, da je prosilka do 2/3 lastnica nepremičnin parc. št. ... in ... k.o. B., ki sta skupaj vredni 5 470,00 EUR in ki se upoštevata kot njeno premoženje, saj pri njih ni vpisana nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico. Glede na njen delež ji pripada vrednost v višini 3 628,65 EUR, kar skupaj z avtomobilom znese skupaj 5 568,65 EUR.

Tožeča stranka toži zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma napačnega sklepa o dejanskem stanju in zaradi nepravilne uporabe zakona ter predlaga odpravo izpodbijanega akta in povračilo stroškov postopka. V tožbi navaja, da se ne strinja z ugotovitvami tožene stranke, ki se nanašajo na nepremičnine parc. št. ..., vse k.o. B., saj iz Zemljiške knjige izhaja, da se vknjižena prepoved odtujitve, ki je vpisana na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P ... z dne 17. 10. 2008, nanaša le na solastniški delež C.C., in to pri vseh navedenih nepremičninah. Solastniški delež stranke z interesom tako ni obremenjen s pravico prepovedi razpolaganja niti s katero drugo omejitvijo. Zato bi ga morala tožena stranka upoštevati kot premoženje prosilke. Iz podatkov Geodetske uprave o vrednosti nepremičnin nadalje sledi, da je glede na solastniški delež (2/3) potrebno kot vrednost njenega premoženja upoštevati znesek 84 759,33 EUR poleg že ugotovljenih 5 568,65 EUR, ta pa presega mejno vrednost 13 780,00 EUR, zato prosilka ni upravičena do BPP in bi bilo zato treba njeno prošnjo za BPP zavrniti.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Odgovora na tožbo tudi ni posredovala prosilka kot stranka z interesom.

Tožba je utemeljena.

Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je tožba utemeljena. Utemeljena je iz razlogov, ki se navajajo v tožbi. Iz rednih izpisov zemljiškoknjižnega stanja za sporne parcele, ki jih tožeča stranka prilaga tožbi, je namreč razvidno, da je dejansko stanje glede spornih nepremičnin, to je parc. št. ..., vse k.o. B., in prepovedjo njihove odtujitve takšno, kot se zatrjuje v tožbi. Iz podrobnih podatkov o izvedenih pravicah in zaznambah je namreč jasno razvidno, da je prepoved odtujitve in obremenitve vknjižena na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 17. 10. 2008, opr. št. I P ..., po katerem se pri 1/6 C.C. vknjiži prepoved odtujitve in obremenitve. Vknjižba prepovedi odtujitve se torej nanaša le na delež, ki je last C.C. in ne tudi na delež (2/3), ki je v lasti prosilke za BPP- stranke z interesom in ki torej s svojim deležem na nepremičninah lahko razpolaga. Navedeni podrobni podatki o vknjiženi prepovedi odtujitve pri odločanju o BPP očitno niso bili upoštevani. Zato je, kot pravilno navaja tožeča stranka v tožbi, dejansko stanje glede vrednosti premoženja prosilke in s tem v bistvenem ostalo nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno. Nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zadevi pa predstavlja razlog za odpravo odločbe.

Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje pristojnemu organu.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbah tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.