Jedro

Upnika sta na dolžničini nepremičnini zahtevala varstvo njune soposesti. Sodišče v takih primerih daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V takih primerih je na upniku trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila nasprotna stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnice z dne 16. 11. 2021, vloženem proti sklepu Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Z 21/2021 z dne 3. 11. 2021 delno ugodi in se sklep naslovnega sodišča, opr. št. Z 21/2021 z dne 3. 11. 2021 v točki I/2 izreka sklepa in točki I/3 izreka sklepa, v delu, kolikor se ta nanaša na točko I/2, razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe v tem obsegu zavrže (I. točka izreka sklepa), da se v preostalem ugovor dolžnice z dne 16. 11. 2021, vložen proti sklepu Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Z 21/2021 z dne 3. 11. 2021 zavrne (II. točka izreka sklepa) in da se odločitev o stroških ugovornega postopka pridrži za končno odločbo (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper I. točko izreka sklepa se pravočasno laično pritožujeta upnika. Navajata, da jima je že nastala škoda zaradi onemogočanja dela v gozdu, medtem ko dolžnica ni zatrjevala nobenega oškodovanja, kakor tudi ne, s čim naj bi bil oviran prost prehod upnikoma, še posebej, ker se nepremičnine 1 po Zakonu o gozdovih ne sme ograditi. Prilagata potrdilo o plačilu drv, odločbo Zavoda za gozdove z dne 13. 2. 2019 in 30. 4. 2015, fotografijo gozdnega reda iz leta 2020, obračun za spravljen les z 25. 3. 2019 ter predlagata druge dokaze. Ker gre za neposredni poseg v gozd na nepremičnini 1, katere posesti upnika nikoli nista prenesla na dolžnico, je gotovo oteženo uveljavljanje terjatev upnikov, saj dolžnica nima drugega gozda za poplačilo. Dolžnica ni predložila soglasja Zavoda za gozdove za poseg v gozd. Za gradnjo kakršnihkoli objektov na nepremičnini 1 ni bilo izdano nobeno dovoljenje. Sodišče mora skrbeti za pravico prostega prehoda po gozdu vsakomur, pri čemer se gozda ne sme poškodovati, tudi ne sosednjega. V 13. točki obrazložitve sodišče torej neutemeljeno ugotavlja, da upnika nista zatrjevala posesti, saj sta jo zatrjevala v drugi točki pritožbe z dne 8. 7. 2021, kot tudi v 3. in 6. točki in navedla pričo, ki jo lahko potrdi, prav tako tudi način izvrševanja, ter tudi v odgovoru na ugovor z dne 10. 12. 2021, in sicer v Ad III in Ad IV, vključno s priposestvovanjem nepremičnine 1. Posesti namreč po pogodbi z dne 23. 3. 2001 upnika nista prenesla na dolžničine pravne predhodnike.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 23. 12. 20211 zoper dolžnico izdalo začasno odredbo, s katero je I/1. dolžnici A. A. odredilo, da takoj preneha posegati s kakršnimikoli deli v nepremičnino upnikov parc. štev. 2 k.o. X, da preneha nasipati in odstranjevati material na in s parc. 2 ali izvajati kakršnakoli gradbena ali druga dela na zemljišču upnikov. V točki I/2. pa je dolžnici A. A. odredilo, da takoj preneha posegati v svojo nepremičnino parc. štev. 1 k.o. X v delu, ki se uporablja za prost dostop in dohod do zemljišča upnikov, da preneha nasipati in odstranjevati material na tem delu ali izvajati kakršnakoli gradbena ali druga dela na zemljišču, ki se uporablja za dostop in dohod upnikov do njunega zemljišča. V točki I/3. je še sklenilo, da če dolžnica ne bo prenehala z dejanji iz 1. in 2. točke izreka te začasne odredbe oziroma bo ravnala v nasprotju z odrejeno prepovedjo iz 1. in 2. točke izreka te začasne odredbe, se ji izreče denarna kazen v višini 2.000,00 EUR, ki se bo po uradni dolžnosti izterjala v korist proračuna RS, in hkrati dolžnici za morebitno nadaljnjo kršitev, izrekla nova denarna kazen.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je začasno odredbo pod I/2 izreka sodišče prve stopnje na ugovor dolžnice razveljavilo z obrazložitvijo, da je v zvezi z nepremičnino parc. št. 1 k.o. X (torej točko I/2 izpodbijanega sklepa) dolžnica navajala, da terjatev upnikov ni izkazana, saj upnika na parceli nimata prostega dostopa do svojih nepremičnin niti v pravnem niti v dejanskem smislu. Navajala je še, da s strani upnikov vznemirjanje lastninske pravice na parc. št. 1 k.o. X ni bilo zatrjevano, prav tako ni bila zatrjevana in tudi ne izkazana (so)posest parc. št. 1 k.o. X. Upnika za dostop do svojih nepremičnin nikdar nista uporabljala nepremičnine parc. št. 1 k.o. X, še posebej ne v njenem celotnem obsegu. Sodišče je zato po vpogledu v predlog upnikov z dne 10. 6. 2021 ugotovilo, da upnika v predlogu resnično ves čas govorita o pravni _podlagi_ za ustanovitev služnosti, v odgovoru na ugovor dolžnice pa trditve dolžnice, da upnika nepremičnine parc. št. 1 k.o. X ne uporabljata za dostop do svojih nepremičnin, ne prerekata obrazloženo, temveč še vedno le interpretirata svoje pravice po pogodbi z dne 23. 2. 2001, ki pa s samo _posestjo_ nima povezave. Upnika ne v predlogu in ne odgovoru na ugovor ne podata trditev o času in načinu izvrševanja posesti oz. soposesti na navedeni nepremičnini. Priložene fotografije in skice pa ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev. Ker upnika v postopku za izdajo začasne odredbe nista postavila ustreznih trditev o (so)posesti parc. št. 1 k.o. X, je predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen, posledično pa tako upnika nista uspela izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali, da jima bo terjatev zoper dolžnika nastala, kar je prvi pogoj za izdajo začasne odredbe. Ker v primeru začasnih odredb velja, da če sodišče ugotovi, da eden od pogojev za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, obstoja drugega pogoja ne ugotavlja, je sodišče že iz razloga umanjkanja trditev o (so)posesti navedene nepremičnine, ugovoru v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 1 k.o. X ugodilo.

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje torej predlog za začasno odredbo zavrglo (pravilna bi bila zavrnitev) še v V. točki predloga, v kateri sta upnika zahtevala, da se dolžnici odredi, da preneha posegati v _svojo_ nepremičnino 1 k.o. X v delu, ki se uporablja za prost dostop do zemljišča upnikov, da preneha nasipati in odstranjevati material na tem delu ali izvajati gradbena in druga dela na zemljišču, ki se uporablja za dostop in dohod upnikov na tem zemljišču. V zvezi s to nepremičnino sta upnika v predlogu zatrjevala, da imata po pogodbi preko nje prost dostop in dohod do svojih zemljišč.

8. Upnika sta na dolžničini nepremičnini zahtevala varstvo njune soposesti. Sodišče v takih primerih daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). V takih primerih je na upniku trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila nasprotna stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno (32. in 33. člen SPZ).

9. Priznavanje soposesti tistemu, ki skupaj z drugimi poseduje stvar ali izključno poseduje le del stvari (25. člen SPZ), vključuje položaj tistega, ki je dejansko uporabil nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti. Za posestno varstvo zadošča zatrjevana in dokazana delna oblast nad stvarjo, pri čemer zatrjevanje podlage, na kateri takšna oblast temelji, ni pomembno (prim. sklep VSL I Cp 229/2018).

10. V predlogu za izdajo začasne odredbe sta upnika le skopo zatrjevala prost dostop preko dolžničine nepremičnine 1 k.o. X na podlagi pogodbe, v ničemer pa nista zatrjevala, da sta tudi v resnici izvajala dejansko oblast nad stvarjo in na kakšen način sta svojo delno oblast izvrševala.

11. Trditveno in dokazno breme o izpolnjenih pogojih za izdajo začasne odredbe je na upniku, ki mora temu bremenu zadostiti že v predlogu, dolžnik pa lahko z navedbami in predložnimi ali predlaganimi dokazi v ugovoru izpodbija upnikova dejstva o obstoju pogojev za izdajo začasne odredbe.2 Neutemeljeno se zato upnika sklicujeta na to, da naj bi način in obseg njune soposesti zatrjevala v pritožbi z dne 8. 7. 2021.3 Tudi sicer pa sta v 2. točki pritožbe upnika trdila le, da lahko "dostop z mehanizacijo na nepremičnini potrdi priča, ki je izvajala po pogodbi dela na tem delu", v 3. točki pa omenjata le "prost dostop in dohod na podlagi pogodbe" ter v 6. točki "nedenarno terjatev nujne poti preko nepremičnine". Vse te navedbe so preskope in ne opisujejo soposesti, t.j. načina in obdobja izvajanja dejanske oblasti nad delom nepremičnine, saj je v njih nenazadnje omenjen le dostop z mehanizacijo na podlagi (ene) pogodbe, kar nakazuje na začasnost te "oblasti", ostale trditve pa se nanašajo le na podlago za izvajanje posesti. Enako velja glede trditev iz odgovora na ugovor z dne 10. 12. 2021, kjer upnika prav tako omenjata le "prehod po njej na in z gospodujočih zemljišč", v delu Ad IV pa prav tako omenita "prost dostop in prehod" ter da "se je _dalo_ voziti z vso kmetijsko mehanizacijo in hoditi", ne pa da sta upnika po nepremičnini dejansko tudi vozila in hodila, na katerem delu, kako pogosto in na kakšen način. V odgovoru na odgovor postavljena teza o priposestvovanju nepremičnine 1 je razen tega povsem nasprotna tezi o prostem dostopu na podlagi pogodbe, prav tako je prepozna, tudi sicer pa so tudi navedbe o priposestvovanju ostale povsem na ravni pavšalnosti.

12. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da upnika trditev o času in načinu izvrševanja posesti oz. soposesti na navedeni nepremičnini nista podala in izkazovala ter tako upnika nista uspela izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali, da jima bo terjatev zoper dolžnika nastala, kar je prvi pogoj za izdajo začasne odredbe. Na navedeno ne more vplivati zakonski status gozda kot javnega dobra, do katerega ima vsakdo prost dostop, saj v tem postopku ne gre za uveljavljanje nekih splošnih pravic v javno korist, temveč pravic upnikov, ki pa bi za ta namen glede sporne nepremičnine morala podati ustrezno trditveno podlago. Preostale pritožbene navedbe in v pritožbi (prepozno, prim. prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) predloženi dokazi se nanašajo na upnikoma nastajajočo škodo, kar pa v tej, začetni fazi presoje izpolnjenosti pogojev za izdajo začasne odredbe ni pravno pomembno, zato se višje sodišče o njih ni opredeljevalo.

13. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Po tem, ko je predlog za začasno odredbo s sklepom z dne sprva v celoti zavrnilo. 2 Prim. tudi na primer odločbe VSL III Ip 2325/2014, III Ip 433/2013, I Cp 1660/2012 in II Ip 1183/2011. 3 Tudi višje sodišče je v prejšnjem sklepu v tej zadevi kot dovoljene novote opredelilo le nekatere izmed njih.