Jedro

Obstoji vzročna zveza med spregledanjem rdeče luči na semaforju in posledično zavozitvijo v križišče ter v njem z zadetjem v vozilo katero je pripeljalo pravilno ter poškodovanjem (huda telesna poškodba) sopotnice v vozilu.

Izrek

Pritožba obdolženega R. O. po zagovorniku se z a v r n e kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

R.O. je dolžan plačati 40.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je bil obdolženi R.O. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po členu 325/I KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo treh mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta.

Obdolženi je bil obsojen še na povrnitev stroškov kazenskega postopka v znesku 34.700,00 SIT in plačilo povprečnine, odmerjene na 40.000,00 SIT.

Proti tej sodbi se je pritožil obdolženi R. O. po zagovorniku zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Kljub drugačnemu prepričanju pritožnika pritožbeno sodišče ne vidi razloga za dvom v pravilnost in popolnost po sodišču prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja te kazenske zadeve.V celoti pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da zatrjevanju obdolženca in njegove žene, katera trdita, da je obdolženi v križišče zapeljal, ko je zanj gorela na semaforju zelena luč, nasprotujejo izpovedbe prav vseh v postopku preostalih zaslišanih prič in ne le priče A. R. z vozilom katere je obdolženec trčil. Od teh je opozoriti zlasti na izpoved priče M.P. zaslišanega na glavni obravnavi, ko je pojasnil, da je D.Č.,v vozilu katerega se je vozil,prej pred semaforjem stal in v križišče zapeljal šele, ko se je zanj prižgala zelena luč tam pa zopet obstal. Šele za tem je z njegove desne pripeljalo vozilo obdolženca in v križišču zadelo z vozilom R., ki je pripeljala vanj iz nasprotne smeri vožnje priče Č. Gre za v tolikšni meri jasno izpoved, kot rečeno skladno izpovedbam prič R. in Č., da ni mogoče dvomiti v pravilnost zaključka, da je R. zapeljala v križišče celo za Č. pa je do zadetja z obdolžencem vseeno prišlo. Do tega pa je lahko prišlo edinole zato, ker je obdolženec spregledal, da na njegovem semaforju gori rdeča luč. Prav nobene potrebe pri tem ni po opravi poizvedb o tem kakšen je bil režim delovanja luči na semaforju takrat, saj iz zapisnika o ogledu kraja prometne nezgode izhaja, da je semafor deloval pravilno.

V zvezi s pritožbo je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje šele v odločbi o kazenski sankciji in ugotovilo, da je obodlžencu izrečena pogojna obsodba v celoti primerna in ni videti potrebe po njeni spremembi v njegovo korist. Ker tudi uradni preizkus izpodbijane sodbe ni pokazal nepravilnosti, je bilo potrebno pritožbo obdolženega po zagovorniku zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi.

Obdolženi s pritožbo ni uspel zato mora plačati povprečnino. Njena višina je odmerjena skladno z dobo trajanja in zamotanostjo pritožbenega postopka, pa tudi premoženjskimi in pridobitnimi sposobnostmi obdolženca, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.