Jedro

Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je potrebno določila družbene pogodbe razlagati v korist izstopajočemu družbeniku, ker naj bi bila premalo jasna. V literaturi je nasprotno stališče, da enostransko izražena volja družbenika ne zadošča za izstop. Glede na načelno trajnost družbenega razmerja v d.o.o., je treba pravico do izstopa ozko tolmačiti, ker gre za izjemo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za splošni vpis spremembe glede subjekta vpisa, s katerim zahteva izstop družbenika. Ugotovilo je, da prvi odstavek 17. člena družbene pogodbe o ustanovitvi družbe določa, da družbenik lahko po predhodnem pisnem sporazumu z drugim družbenikom kadarkoli izstopi iz družbe. Družbenik, ki želi izstopiti iz družbe, mora izjavo o izstopu poslati s priporočenim pismom drugemu družbeniku najmanj šest mesecev pred potekom obračunskega leta. Drugi odstavek 17. člena družbene pogodbe pa določa, da družbenik lahko izstopi pod naslednjimi pogoji, upoštevajoč prvi odstavek tega člena: da poravna vse obveznosti, ki jih ima do družbe, da drugemu družbeniku in družbi ponudi odkup svojega poslovnega deleža. Predlagatelj kljub pozivu sodišča ni predložil dokaza o pisnem sporazumu z drugim družbenikom, kot določa prvi odstavek 17. člena družbene pogodbe.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navaja, da je sodišče zavrnilo predlog za vpis izbrisa predlagatelja kot družbenika iz družbe, čeprav je v drugi odredbi z dne 5. 11. 2019 zapisalo, da bo predlog zavrglo, ne zavrnilo, kolikor ne bo predložil pisnega sporazuma z drugim družbenikom o izstopu predlagatelja. Ravnalo je v nasprotju z lastno odredbo in zakonom, saj bi moralo predlog zavreči, kolikor je štelo, da je predložitev zahtevane listine nujno potrebna za odločitev. Oba stavka prvega odstavka 17. člena družbene pogodbe sta ponesrečeno zapisana skupaj v enem odstavku, kar daje na prvi pogled vtis, da je predviden zgolj en način oziroma postopek izstopa iz družbe, kar ni res in je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje oziroma zmotno uporabilo materialno pravo oziroma je obravnavani člen družbene pogodbe presodilo zmotno. V navedenem odstavku sta predvidena dva različna med sabo neodvisna postopka za izstop družbenika. Izstopiti je možno kadarkoli, če družbenika skleneta pisni sporazum. Kolikor sporazuma ne skleneta, lahko družbenik, ki želi izstopiti iz družbe, izstopi s pisno izjavo, pri čemer je predpisan pogoj, da mora izjavo nasloviti na družbo s priporočenim pismom, ki ga pošlje drugemu družbeniku najmanj šest mesecev pred potekom obračunskega leta. Vsebinska razlika med prvim in drugim stavkom je očitna tako zelo, da razlaga njune vsebine ne more napotiti na sklepanje, da je v obeh predviden zgolj en postopek izstopa iz družbe, po katerem morata družbenika nujno podpisati pisni sporazum. Če lahko družbenik po pisnem sporazumu kadarkoli izstopi iz družbe, bi bilo nesmiselno določilo, da bi moral kljub podpisu pisnega sporazuma na drugega družbenika s priporočeno poštno pošiljko nasloviti še izjavo o izstopu iz družbe šest mesecev pred potekom obračunskega leta. Družbena pogodba določa, da lahko po sporazumu družbenik izstopi kadarkoli, kar je nezdružljivo z zahtevo, da je izstop možen, če se pošlje izstopna izjava šest mesecev pred iztekom obračunskega leta. Če bi prvi odstavek predvideval samo en postopek izstopa, bi to pomenilo, da bi morala družbenika najkasneje šest mesecev pred izstopom iz družbe podpisati pisni sporazum o izstopu, kar bi bilo v nasprotju z določilom, da lahko družbenik po pisnem sporazumu izstopi kadarkoli. Prav tako bi bila nelogična zahteva drugega odstavka, da mora izstopajoči družbenik družbi in drugemu družbeniku predhodno ponuditi odkup poslovnega deleža. Če bi družbenika sklenila pisni dogovor o izstopu, bi bil že ta samostojna podlaga za izstop in ne bi bilo potrebno pošiljati izstopne izjave, prav tako ne dajati deleža drugemu družbeniku v odkup. V vsakem primeru je potrebno določila 17. člena družbene pogodbe razlagati v korist izstopajočemu družbeniku, saj so ta (vsaj na prvi pogled in glede na to, da sta različna razloga za izstop nepregledno uvrščena v isti odstavek) premalo jasna. Pravna teorija in sodna praksa skladno zavzemata stališče, da je pogodbeni izstop iz družbe dopusten tudi v primeru, če ga družbena pogodba predvideva, hkrati pa ne določa postopka izstopa in lahko družbenik izstopi z izstopno izjavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj v uvodu pritožbe neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zavrnilo predlog za vpis izbrisa predlagatelja kot družbenika iz družbe, čeprav je v drugi odredbi z dne 5. 11. 2019 zapisalo, da bo predlog zavrglo, kolikor ne bo predložil pisnega sporazuma z drugim družbenikom o izstopu, da je ravnalo v nasprotju z lastno odredbo in zakonom, saj bi moralo predlog zavreči, kolikor je štelo, da je predložitev zahtevane listine nujno potrebna za odločitev. Sodišče prve stopnje je ob pozivu za dopolnitev predloga štelo pisni sporazum družbenikov kot formalno predpostavko za vpis, v izpodbijanem sklepu pa kot materialnopravno predpostavko za vpis. To razlikovanje ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj predlagatelj ni predložil listin v skladu z družbeno pogodbo in niso bili izpolnjeni pogoji za vpis iz 34. člena ZSReg (zadnji stavek obrazložitve sklepa).

5. Predlagatelj se neutemeljeno sklicuje na 44. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba), da je potrebno predložiti zgolj izjavo družbenika in da je bila njegova skladna z določbami družbene pogodbe. Prva točka prvega odstavka 44. člena Uredbe določa, da je treba predlogu za vpis izstopa družbenika priložiti: če družbena pogodba določa, da sme družbenik iz družbe izstopiti: izjavo družbenika o izstopu, dano v skladu z določbami družbene pogodbe. Podzakonsko normo je potrebno razlagati skupaj z določbami krovnega Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). V skladu s prvim odstavkom 501. člena ZGD-1 lahko družbena pogodba določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti [...], ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa [...]. To pomeni, če družbena pogodba omogoča samo sporazumni izstop iz družbe, je potrebno 44. člen Uredbe razlagati tako, da podlago vpisa predstavlja sporazum kot dvo- ali večstranska izjava.

6. Sodišče prve stopnje je povzelo pomembne določbe 17. člena družbene pogodbe: 1.) Družbenik lahko po predhodnem pisnem sporazumu z drugim družbenikom kadarkoli izstopi iz družbe. Družbenik, ki želi izstopiti iz družbe, mora izjavo o izstopu poslati s priporočenim pismom drugemu družbeniku najmanj šest mesecev pred potekom obračunskega leta. 2.) Družbenik lahko izstopi pod naslednjimi pogoji, upoštevajoč prvi odstavek tega člena: da poravna vse obveznosti, ki jih ima do družbe, da drugemu družbeniku in družbi ponudi odkup svojega poslovnega deleža (tretji odstavek obrazložitve sklepa). V skladu z 82. členom Obligacijskega zakonika se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku. Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je potrebno določila družbene pogodbe razlagati v korist izstopajočemu družbeniku, ker naj bi bila premalo jasna. Sklicuje se na pravno teorijo in sodno prakso, vendar je ne navede niti ne predloži. V literaturi je nasprotno stališče, da enostransko izražena volja družbenika ne zadošča za izstop1. Glede na načelno trajnost družbenega razmerja v d.o.o.2, je treba pravico do izstopa ozko tolmačiti, ker gre za izjemo. Z izstopom družbenika po 502. členu ZGD-1 preneha njegov poslovni delež, zakon pa nalaga drugim družbenikom določena ravnanja.

7. Predlagatelj neutemeljeno navaja, da sta v pomembnih določbah družbene pogodbe predvidena dva različna med sabo neodvisna postopka za izstop. Družbena pogodba med prvim in drugim stavkom prvega odstavka ne vsebuje zapisa ″kolikor takšnega sporazuma ne skleneta″, kot ga navaja predlagatelj. Tudi sodišče druge stopnje razume zapisane določbe družbene pogodbe tako, kot jih je sodišče prve stopnje: da omogoča zgolj en način oziroma postopek izstopa iz družbe, po pisnem sporazumu z drugim družbenikom. Ta način je napisan nedvoumno v prvem stavku prvega odstavka 17. člena družbene pogodbe. Drugi stavek prvega odstavka in drugi odstavek 17. člena družbene pogodbe pa so le izvedbene narave in predstavljajo pogoje za realizacijo pisnega sporazuma. Zato predlagatelj neutemeljeno navaja, če lahko po pisnem sporazumu kadarkoli izstopi iz družbe, je nesmiselno določilo, da bi moral kljub podpisu sporazuma na drugega družbenika s priporočeno poštno pošiljko nasloviti še izjavo o izstopu šest mesecev pred potekom obračunskega leta, da družbena pogodba določa, da lahko po sporazumu izstopi kadarkoli, kar je nezdružljivo z zahtevo, da je izstop možen, če se pošlje izstopna izjava šest mesecev pred potekom obračunskega leta. Sodišče druge stopnje razume družbeno pogodbo tako, da družbenik, ki želi izstopiti iz družbe, mora pravočasno poslati izjavo o odstopu s priporočenim pismom drugemu družbeniku (notifikacija), mora poravnati vse obveznosti do družbe in drugemu družbeniku ter družbi predhodno ponuditi poslovni delež. Ko to stori, lahko v primeru pisnega sporazuma z drugim družbenikom kadarkoli stopi iz družbe. Kadarkoli je vezano na datum izstopa, ki ga določita družbenika. Glede na splošno razlagalno pravilo, da je potrebno izjeme ozko tolmačiti, bi v tem primeru moral biti izstop iz družbe z enostransko izjavo jasno urejen tako, da o tem ne bi bilo dvoma. Moral bi biti urejen kot samostojna pravica, ne v kontekstu sporazuma. Tega pa predlagatelj ni dokazal. 8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 S. Prelič in drugi, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 228. 2 J. Prostor, Aktualna vprašanja v zvezi z izključitvijo in izstopom družbenika iz d.o.o., Pravosodni bilten 1/2013, stran 13 in nasl..