Jedro

Organ za BPP je verjetnost, ali bi tožnik lahko uspel s pritožbo, pravilno ugotavljal z vidika utemeljenosti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in s tem ni odločil tudi o sami utemeljenosti pritožbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 136/2013-15 z dne 23. 10. 2013. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik 25. 11. 2013 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je na poziv sodišča 16. 12. 2013 dopolnil. Za pravno pomoč je zaprosil v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep z dne 23. 10. 2013, s katerim je bila kot prepozna zavržena njegova tožba zoper odločbo Upravne enote Ljubljana št. 330-1303/2012-6 z dne 22. 5. 2012. Organ za BPP se sklicuje na določbe Zakona o pravdnem postopku, ki urejajo pritožbo; sodišče druge stopnje zavrne pritožbo, ki ni utemeljena. Organ za BPP ocenjuje, da je bila z izpodbijanim sklepom z dne 23. 10. 2013 prosilčeva tožba utemeljeno zavržena kot prepozna, zato so pričakovanja prosilca, da bi s pritožbo zoper sklep uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. To pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj razumnosti zadeve iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prosilčevo prošnjo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP.

Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil tožbo, v kateri navaja, da je prava neuka stranka in mu zakonodaja ni poznana. Meni, da se z izpodbijano odločbo že odloča. Namen vloge za odobritev brezplačne pravne pomoči pa ni odločanje o sami zadevi, temveč dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik še navaja, da ima resne zdravstvene težave, zaradi katerih ni sposoben sodelovati in spremljati postopka. Zato zahteva, da se zadeva vrne v prejšnje stanje in se mu omogoči brezplačno pravno pomoč. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Toženka je predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva.

Organ za BPP je tožniku odrekel brezplačno pravno pomoč, ker je v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP presodil, da so pričakovanja tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; ocenil je, da je bila tožnikova tožba s sklepom tega sodišča I U 136/2013-15 z dne 23. 10. 2013 utemeljeno zavržena, saj je bila vložena po poteku roka, ki ga zakon določa za vložitev tožbe. Pritožba zoper sklep o zavrženju prepozne tožbe pa je neutemeljena. Sodišče se temu mnenju o nerazumnosti zadeve pridružuje. V primeru prekoračitve prekluzivnega procesnega roka za vložitev tožbe za začetek upravnega spora zakon nalaga sodišču, da tako tožbo zavrže (2. točka prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), s pritožbo zoper to odločitev pa tudi po mnenju sodišča pritožnik nima možnosti za uspeh. Sodna praksa je v stališču, da so take pritožbe neutemeljene, enotna (npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I up 281/2013 z dne 12. 9. 2013, I Up 324/2013 z dne 5. 9. 2013, I Up 540/2012 z dne 16. 1. 2013).

Tožnik v tožbi zmotno meni, da je organ za BPP prekoračil pristojnost odločanja in odločil že o sami zadevi. Organ za BPP je bil v skladu z določili ZBPP dolžan preizkusiti, ali tožnikova prošnja izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je po prvem odstavku 24. člena ZBPP razumnost zadeve. Organ za BPP je verjetnost, ali bi tožnik lahko uspel s pritožbo, ugotavljal z vidika utemeljenosti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in s tem ni odločil tudi o sami utemeljenosti pritožbe. Neutemeljena je tudi tožnikova zahteva za vrnitev v prejšnje stanje. Inštitut vrnitve v prejšnje stanje bi tožnik moral uporabiti ob vložitvi tožbe in tedaj upravičiti zamudo roka za vložitev tožbe, ne more pa tega zahtevati ob vložitvi tožbe zoper zavrnilno odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.