Jedro

Ker je bila tožba vložena pri prvostopnem upravnem organu, sodišče prve stopnje pa jo je prejelo po poteku 30-dnevnega pritožbenega roka in vložitve pri napačnem organu ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnikov, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 903/2000-14 z dne 21.3.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, nadalje: ZUS) zavrglo tožbo tožnikov, ki sta jo tožnika vložila pri Upravni enoti L., Izpostavi V. - R. in jo je sodišče prejelo dne 24.5.2000. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da je iz povratnice v upravnih spisih razvidno, da je bila odločba tožene stranke z dne 10.4.2000, pooblaščencu tožnikov vročena dne 18.4.2000 ter da je bilo v pravnem pouku le-te navedeno, da se tožba vloži na Upravno sodišče Republike Slovenije. Tridesetdnevni rok, v katerem bi morala biti tožba vložena, da bi bila vložena pravočasno, je začel teči 19.4.2000 in je potekel 18.5.2000. Tožbo, ki je bila vložena pri upravni enoti, je sodišče prejelo dne 24.5.2000. Ker po oceni sodišča vložitve tožbe pri drugemu organu ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika, je tožbo kot prepozno zavrglo.

Tožnika v pritožbi uveljavljata razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in navajata, da je takšna odločitev sodišča v nasprotju z zakonom, saj se šteje vloga tožeče stranke, ki je podana na katerikoli organ v tem postopku, kot pravočasno vložena vloga. Iz dopisa tožene stranke je razvidno, da je bila vloga pravočasno poslana prvostopnemu upravnemu organu, zato bi jo sodišče moralo obravnavati kot pravočasno.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Če tožba ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika (3. odstavek 27. člena ZUS).

Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da vložitve tožbe pri napačnem organu ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika. Tožba je bila naslovljena kot pritožba in poslana s priporočeno pošto dne 10.5.2000 Upravni enoti L., Izpostava V. - R. Sodišče prve stopnje jo je prejelo dne 24.5.2000, to je po poteku tridesetdnevnega tožbenega roka, kot je pravilno ugotovilo. Tožba je bila naslovljena na prvostopni upravni organ. Iz tožbenega zahtevka ni razvidno, katero sodišče naj bi bilo pristojno za njeno obravnavo, po vsebini pa je v pretežnem delu istovetna s pritožbo z dne 3.1.2000, ki sta jo tožnika vložila v upravnem postopku. Zato navedene napake pri vložitvi tožbe tožnikov, ki ju je zastopal odvetnik kot kvalificiran pooblaščenec, ni mogoče pripisati očitni pomoti tožnikov. Sicer pa je bil tudi pravni pouk v izpodbijani odločbi jasen in nedvoumen. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrglo tožbo kot prepozno.

Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. in 68. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.