Jedro

Tožnik je na naroku povečal tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal bolniški stalež do konca glavne obravnave, čemur je toženec nasprotoval. Zato mora sodišče odločiti o tem, ali se sprememba tožbe dopusti, ker bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

Izrek

Pritožbi se ugodi in in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo odpravilo dokončno odločbo toženca št. ... z dne 23. 4. 2012, prvostopno odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 28. 3. 2012 pa v delu, kjer je bilo odločeno, da je tožnik od 7. 4. 2012 dalje zmožen za delo in ugotovilo, da je bil tožnik tudi v obdobju od 7. 4. 2012 do 7. 9. 2012 začasno nezmožen za delo za poln delovni čas zaradi poškodbe izven dela. S sklepom pa je zavrglo tožbo v delu, kjer tožnik zahteva, da se ugotovi, da je bil začasno nezmožen za delo od 8. 9. 2012 do datuma zaključka glavne obravnave pri naslovnem sodišču in naložilo tožencu, da plača stroške postopka v višini 455,40 EUR, v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Zoper sklep je tožnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da bi sodišče moralo dovoliti spremembo tožbe, saj je bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Po mnenju pritožbe je zmoten razlog sodišča za nedovolitev spremembe tožbe in da bi v primeru dovolitve razširitve tožbe prevzelo pooblastila tako osebnega zdravnika kot tudi prvostopnega in drugostopnega organa toženca. V primeru spora glede utemeljenosti začasne nezmožnosti za delo po določenem obdobju (konkretno od 7. 4. 2012 dalje) je le sodišče tisto, ki lahko odloči o tem, s tem pa ne bi posegalo v nikogaršnja pooblastila, kot to nerazumno navaja sodišče. Če bi to držalo, potem dejansko sodišče ne bi smelo odločati niti o prvotnem tožbenem zahtevku. Navaja, da je po prvem naroku obiskal svojega osebnega zdravnika, ki mu je pojasnil, da mu novega bolniškega staleža na podlagi diagnoze, povezane s poškodbo desne rame, ne more odpreti, ker o tem teče socialni spor. Pri osebnem zdravniku je ustrezno varstvo zahteval že večkrat, saj je obstajala potreba po priznanju začasne nezmožnosti za delo in pravic iz zdravstvenega varstva. V konkretnem primeru bi bilo tudi smotrno, da bi sodišče dopustilo razširitev tožbe. Sklicuje se na drugi odstavek 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) in da socialno sodišče ne odloča le o pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženca in zakonitosti postopka pred izdajo dokončne odločbe, pač pa, da odloča na podlagi dejanskega stanja, kot izhaja iz dokaznega postopka. Dokončna ureditev razmerja med strankama se nanaša na sporno razmerje, ki izhaja iz prvotnega tožbenega zahtevka. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prišlo do bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, konkretno določbe 184. člena in 185. člena, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit. V obravnavani zadevi je tožnik po svoji pooblaščenki vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca št. ... z dne 23. 4. 2012 v zvezi s prvostopno odločbo št. ... z dne 28. 3. 2012 in uveljavljal, da se dokončna odločba z dne 23. 4. 2012 odpravi, odločba z dne 28. 3. 2012 pa delno spremeni tako, da se zaključek začasne nezmožnosti za delo določi datum 7. 9. 2012. Dne 8. 11. 2012 je tožnik tožbeni zahtevek modificiral tako, da je uveljavljal začasno nezmožnost za delo do zaključka glavne obravnave.

Po 184. členu ZPP tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. V 185. členu ZPP pa je določeno, da ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev. Vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. V obravnavanem primeru gre za stanje po 185. členu v zvezi s 184. členom ZPP, saj je tožnik povečal obstoječi zahtevek, tožba pa je že bila vročena tožencu, zaradi česar je bila za spremembo oziroma razširitev tožbenega zahtevka, potrebna privolitev toženca.

Toženec je razširitvi tožbenega zahtevka nasprotoval. Tožnik pa je vztrajal na tem, da sodišče dovoli spremembo tožbe, ker bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

O tožnikovem predlogu, da sodišče dovoli spremembo tožbe, ker bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama, pa sodišče prve stopnje ni odločalo. V obravnavanem primeru tudi ni šlo za zakonsko domnevo iz prvega odstavka 185. člena, torej da sprememba tožbe ne bi bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, ker bi prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Kot izhaja iz sodnega spisa, sodišče tudi ni posebej odločalo o tem, da razširitve tožbe ne bi dovolilo.

Ker o takšnem predlogu sodišče prve stopnje ni odločilo ali da s posebnim sklepom ne bi dovolilo razširitve tožbe, bo to storilo v ponovljenem postopku. Pritožba pravilno navaja, da iz razlogov, ki jih navaja sodišče, da bi poseglo v pristojnost osebnega zdravnika oziroma pristojnih organov toženca, ne bi moglo odločiti že o prvotnem tožbenem zahtevku, to je o začasni nezmožnosti za delo od 7. 4. 2012 do 7. 9. 2012. Stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje se tudi ne nanaša na vprašanje, ali je razširitev tožbe v konkretnem primeru smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, kar je bistveno vprašanje glede na to, da se toženec upira razširitvi tožbe, tožnik pa vztraja, da se dovoli sprememba tožbe, predvsem iz razloga, da se dokončno uredi razmerje med strankama.

Stranka lahko tožbo spremeni do konca glavne obravnave (prvi odstavek 184. člena ZPP). Določba prvega odstavka 73. člena ZDSS-1 pa velja za primer, če tožbeni zahtevek ni zadostno opredeljen. V takšnem primeru ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka oziroma do konca prvega naroka. V obravnavanem primeru pa ni šlo za takšno situacijo, saj je bil tožbeni zahtevek dovolj opredeljen in nato s pripravljalno vlogo razširjena tožba.

Glede na vse obrazloženo, je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pa je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločitev.

V ponovljenem postopku bo sodišče nato ponovno odločilo o tožbenem zahtevku oziroma o tožbi v delu, v katerem tožnik uveljavlja začasno nezmožnost za delo od 8. 9. 2012 do zaključka glavne obravnave ter o stroških pritožbe.