Jedro

Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v izreku pod točko 1 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 20.4.2005. Z navedeno odločbo je Upravna enota Ljubljana zavrnila tožnikovo vlogo za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje.

Tožnik vlaga revizijo zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje iz vseh revizijskih razlogov, zlasti zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi in prvostopenjska sodba tako spremeni, da se tožbenemu zahtevku tožnika v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje, pri čemer so stroški te revizije nadaljnji stroški postopka. V reviziji med drugim navaja, da mu je bilo dne 4.12.2006 zamenjano tuje vozniško dovoljenje za slovensko vozniško dovoljenje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

Revizija ni dovoljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US, ZUS-1). V 3. odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Ker pa je bilo v obravnavani zadevi tožniku dne 4.12.2006 zamenjano tuje vozniško dovoljenje za slovensko vozniško dovoljenje, kar navaja tudi sam tožnik v reviziji, in to izhaja tudi iz predloženih spisov, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato po presoji revizijskega sodišča z izdajo slovenskega vozniškega dovoljenja z dnem 4.12.2006 tožnik ne izkazuje več pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi v upravnem sporu.

Zato je revizijsko sodišče vloženo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

Ker revident s svojim pravnim sredstvom ni uspel, sam nosi revizijske stroške (1. odstavek 22. člena ZUS-1 v povezavi s 1. odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).