Jedro

V obravnavani zadevi za presojo niso pomembni razlogi za napotitev, temveč vprašanje, ali je tožnica kršila obveznosti delovnega razmerja s tem, ko ni v celoti opravila zdravstvenega pregleda v skladu s spremenjeno oceno tveganja, ki jo je tožena stranka predložila v tem sporu. Pooblaščena zdravnica je toženo stranko obvestila, da ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev ne more podati, ker tožnica ni opravila vseh preiskav. Kljub dodatnemu pozivu tožene stranke tožnica ni opravila manjkajočega pregleda. Posledično pooblaščena zdravnica zanjo ni mogla izdati zdravniškega spričevala, zato je tožena stranka ravnanje tožnice utemeljeno opredelila kot kršitev, zaradi katere ji je podala pisno opozorilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe in izpodbijani del sklepa o stroških postopka se razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, določilo trajanje delovnega razmerja do 28. 6. 2018 ter toženi stranki naložilo, da tožnico prijavi v zavarovanje, ji prizna delovno dobo in ji izplača nadomestila plače, ki so zmanjšana za zneske nadomestil med brezposelnostjo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek za izplačilo nadomestila plače zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da tožnici izplača denarno povračilo v višini 34.268,85 EUR, v presežku pa je zahtevek za plačilo denarnega povračila zavrnilo. S sklepom je zavrglo tožbo za plačilo prispevkov in davkov od nadomestila plače in odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici stroške postopka v znesku 1.471,72 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o stroških postopka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podredno, da ga razveljavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o storjeni kršitvi delovnih obveznosti tožnice. Nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da se je tožnica 6. 2. 2017 udeležila specialističnega zdravstvenega pregleda in ga opravila. Sodišče ni pojasnilo, na podlagi česa je prišlo do takšne ugotovitve, ki je tudi sicer v nasprotju z vsebino obvestila pooblaščene zdravnice z dne 14. 2. 2017, da tožnica zdravstvenega pregleda ni opravila. Tožnica je bila napotena na preventivni zdravstveni pregled v skladu z veljavno oceno tveganja z dne 1. 2. 2016, iz katere izhaja analiza tveganja na njenem delovnem mestu. Če bi sodišče izvedlo celovito dokazno oceno, bi zaključilo, da je tožnica kršila delovne obveznosti. Sodišče ni upoštevalo izpovedi direktorja v delu, v katerem je izpovedal, da je naloga medicine dela, da ugotovi, ali je tožnica imela zdravstvene težave, oziroma da je pooblaščena zdravnica pristojna za določitev obsega preventivnega zdravstvenega pregleda. Njegove izpovedi sodišče ni ocenilo v povezavi z drugimi dokazi. Vztraja, da tožnica ni opravila specialističnega pregleda, na katerega jo je napotila pooblaščena zdravnica in ne tožena stranka. Napotitev tožnice na obdobni zdravstveni pregled temelji na veljavni oceni tveganja iz februarja 2016, ki je za tožničino delovno mesto določila dvoletni rok za izvedbo zdravstvenega pregleda. Bistveno je, ali je tožena stranka napotila tožnico na zdravstveni pregled v skladu z veljavno oceno tveganja in ali je tožnica kršila delovne obveznosti, do česar se sodišče ni opredelilo. Tožena stranka je imela v oceni tveganja iz leta 2016 veljavno pravno podlago za napotitev tožnice na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled. Odreditev specialističnega zdravstvenega pregleda je v pristojnosti pooblaščene zdravnice in ne delodajalca. Zato tožena stranka ne more odločati o tem, ali mora tožnica opraviti dodatne preglede. Svojo delovno obveznost je tožnica kršila, ker se ni odzvala na pregled, čeprav jo je tožena stranka večkrat opozorila, naj ga opravi. Tožnica je onemogočila oceno izpolnjevanja zdravstvenih zahtev za delo z neupravičeno odklonitvijo zdravstvenih pregledov. Ukrepanje tožene stranke z izdajo pisnega opozorila in redno odpovedjo zaradi ponavljajoče odklonitve zdravstvenih pregledov je bilo v skladu s predpisi. S tem, ko tožnica zdravstvenega pregleda ni v celoti opravila, pooblaščena zdravnica ni mogla izdati zdravniškega spričevala, s čimer je kršila 54. člen ZVZD-1 v zvezi s 34. in 35. členom ZDR-1. Priglaša pritožbene stroške postopka.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka navedbe tožene stranke v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklepa o stroških v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) ter 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka v 1., 2., 3., 6. 7. in 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu je ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je sprejeta odločitev napačna oziroma vsaj preuranjena.

6. Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu svetovalec direktorja za razvoj. Tožena stranka ji je dne 28. 7. 2017 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga na podlagi tretje alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. - ZDR-1), tj. kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je odpoved nezakonita, ker je bilo pisno opozorilo z dne 23. 1. 2017 nezakonito in neutemeljeno. V pisnem opozorilu, ki je po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, in se poda, če delavec krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, delodajalec pisno opozori delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Tožena stranka je tožnici očitala kršitev delovne obveznosti in jo opozorila na njeno izpolnjevanje ter na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, ker ni opravila zdravstvenega pregleda. Sklicevala se je na določbo 54. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011 in nasl. - ZVZD-1), po kateri se mora delavec odzvati in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih (Ur. l. RS, št. 87/2002 in nasl. - v nadaljevanju: Pravilnik) v 3. členu določa, da je podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda ocena tveganja s posebnim poudarkom na zdravstvenih zahtevah, ki jih določi delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika in rezultatov meritev obremenitev in obremenjenosti ter škodljivosti v delovnem okolju.

8. Tožena stranka je dne 17. 9. 2016 tožnico napotila na usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled v skladu z oceno tveganja z dne 1. 2. 2016. Glede na vsebino napotnice je bila podlaga za določitev obsega in vsebine obdobnega preventivnega zdravstvenega pregleda spremenjena ocena tveganja iz leta 2016, iz katere izhaja, da gre pri delovnih mestih s področja vodenja in uprave, kamor po predloženem aktu o sistemizaciji spada tudi tožničino delovno mesto svetovalca direktorja za razvoj, za delo s posebnimi zdravstvenimi zahtevami zaradi psiholoških dejavnikov, kot so intenzivnost dela, velika odgovornost, konfliktni odnosi, odločanje in sodelovanje pri odločanju, visoke zahteve, visoka stopnja nadzora nad delom, način reagiranja v primeru sile, zaradi česar so delavci na teh delih izpostavljeni stalnemu stresu ter da je potrebno obdobni zdravniški pregled na takšnih delovnih mestih opraviti na vsaki dve leti.

9. Ob upoštevanju navedenega za presojo niso pomembni razlogi za napotitev, temveč vprašanje, ali je tožnica kršila obveznosti delovnega razmerja s tem, ko ni v celoti opravila zdravstvenega pregleda v skladu s spremenjeno oceno tveganja iz februarja 2016, ki jo je tožena stranka predložila v tem sporu. Pooblaščena zdravnica je 29. 9. 2016 toženo stranko obvestila, da ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev ne more podati, ker tožnica ni opravila vseh preiskav. Kljub dodatnemu pozivu tožene stranke z dne 27. 10. 2016 tožnica tudi 9. 11. 2016 ni opravila manjkajočega pregleda, kot je razvidno iz obvestila pooblaščene zdravnice z dne 1. 12. 2016. Ker tožnica ni opravila manjkajočega pregleda, posledično pa pooblaščena zdravnica zanjo ni mogla izdati zdravniškega spričevala, je tožena stranka ravnanje tožnice utemeljeno opredelila kot kršitev, zaradi katere ji je 23. 1. 2017 podala pisno opozorilo.

10. Sodišče prve stopnje zaradi napačne presoje zakonitosti pisnega opozorila dejanskega stanja glede pravočasnosti odpovedi in vsebinske presoje istovrstnih kršitev, ki se tožnici očitajo v odpovedi, ni ugotavljalo. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani del odločitve (I., II., III., prvi odstavek IV. in V. ter VII. točka izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (355. člen in 3. točka 365. člena ZPP), ker glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva glede pravočasnosti odpovedi in utemeljenosti odpovednega razloga prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi s tem tudi nesorazmerno poseglo v pravico strank do pritožbe (25. člen Ustave RS). Pritožbeno sodišče glede na konkretne okoliščine primera ocenjuje, da je zaradi varstva navedene ustavne pravice strank smotrno, če se relevantna dejstva v tem obsegu ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča vrnitev zadeve v novo sojenje v navedenem obsegu ne bo povzročila hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaze in presoditi tudi druge pogoje za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V nadaljnjem postopku naj sodišče tudi razčisti, ali je tožnica po izdaji pisnega opozorila dne 6. 2. 2017 dejansko opravila manjkajoči pregled, oziroma takšen zaključek ustrezno obrazloži glede na obvestilo pooblaščene zdravnice z dne 14. 2. 2017, ki ocene o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za delo ni mogla podati zaradi pomanjkanja zadostnih informacij za podajo mnenja in je tožnico napotila na pregled pri psihiatru in kliničnemu psihologu.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

**PRAVNI POUK:** Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.