Jedro

Vložena pobuda za spremembo prostorskega akta ne vpliva na izrek inšpekcijskega ukrepa, saj je v skladu s 156a. členom ZGO-1 pobuda za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah, lahko razlog le za odlog izvršbe.

Tožnik je ograjo v armiranobetonski izvedbi zgradil že pred veljavnostjo pogojev v PPIP, na katere se sklicuje gradbena inšpektorica, po katerih so dopustne le lesene ograje ali žive meje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06122-3192/2014/94 z dne 7. 3. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,59 roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku naloženo, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo ograje v polni armiranobetonski izvedbi, višine 1,80 m in širine 0,20 m, na zemljišču parc. št. 1866/75, k. o. ... (1. točka izreka). To ograjo mora do 25. 4. 2016 odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka). Izrečene so bile tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1 - 4. točka izreka) ter navedeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. in 6. točka).

2. V obrazložitvi gradbena inšpektorica navaja, da je po opravljenem inšpekcijskem pregledu 6. 11. 2014 ugotovila, da je tožnik sporno ograjo zgradil v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem št. 3515-403/2004-26 z dne 15. 2. 2005, po katerem je bila dovoljenja gradnja transparentne ograje v lahki kovinski izvedbi, kombinirane z nizkim parapetnim zidom in zelenjem, višine 1,60 m. Zaradi preverjanja pogojev, ali ograja izpolnjuje pogoje za enostavne objekte, je pridobila lokacijsko informacijo z dne 4. 2. 2016. Iz te izhaja, da predmetna ograja leži v enoti urejanja prostora VI-170, v kateri so na podlagi 10. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 22/11-popr., 53/12 obvezna razlaga, 9/13, 23/13-popr., 71/14-popr. in 95/15, v nadaljevanju OPN) določeni podrobni prostorski izvedbeni pogoji. V skladu s temi so v obravnavani enoti urejanja prostora dopustne le lesene ograje ali žive meje, v kombinaciji z žičnato ograjo, višine 1,80 m. Že zato zaključuje, da predmetna gradnja ni skladna z OPN. V nadaljevanju navaja, da bi tožnik v skladu s 6. členom Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) moral pridobiti soglasje za gradnjo v varovalnem pasu ceste.

3. Drugostopenjski upravni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. 4. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je gradbena inšpektorica v isti zadevi že odločila, saj je šele po vloženi pritožbi dobil odločbo drugostopenjskega organa, s katero je bila prvotna odločba gradbene inšpektorice z dne 3. 7. 2015 odpravljena. V zvezi z neskladnostjo gradnje z OPN pa navaja, da so na obravnavanem območju zgrajene številne betonske ograje, zato je vložil pobudo za spremembo OPN. Sodišču predlaga, naj prekine postopek do odločitve o tej pobudi in odpravi izpodbijano odločbo. Hkrati uveljavlja povrnitev stroškov upravnega spora.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

K I. točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. V zadevi ni sporno, da tožnik sporne ograje ni zgradil v skladu z gradbenim dovoljenjem št. 3515-403/2004-26 z dne 15. 2. 2005. Zato mu je bil izrečen inšpekcijski ukrep zaradi neskladne gradnje, ta odločitev pa je bila v pritožbenem postopku odpravljena.

8. V ponovljenem postopku je gradbena inšpektorica izdala izpodbijano odločbo zaradi nelegalne gradnje, ker ugotavlja, da tožnik spremenjenega gradbenega dovoljenja ni pridobil, sporne ograje pa se tudi ne da uskladiti s pogoji v prostorskem aktu (3a. člen ZGO-1), zato ne gre (zgolj) za neskladno gradnjo. Ugotavlja, da ograja ne izpolnjuje pogojev, določenih v Podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezne enote urejanja prostora (Uradni list RS, št. 95/15, v nadaljevanju PPIP), ki določajo, da so v obravnavani enoti urejanja prostora dopustne le lesene ograje ali žive meje, lahko v kombinaciji z žičnato ograjo, višine do 1,80 m. 9. Sodišče uvodoma pripominja, da vložena pobuda za spremembo prostorskega akta ne vpliva na izrek inšpekcijskega ukrepa, saj je v skladu s 156a. členom ZGO-1 pobuda za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah, lahko razlog le za odlog izvršbe. Vložena pobuda tudi ne vpliva na odločitev sodišča, saj se pravilnost in zakonitost v upravnem sporu izpodbijane inšpekcijske odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju v času izdaje prvostopenjske odločbe. Sodišče iz tega razloga zato ni prekinilo postopka, poleg tega je bilo treba tožbi iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ugoditi.

10. Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa (tj. zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 7. 10. 2014 in zapisnika o zaslišanju z dne 28. 1. 2015) izhaja, da je tožnik z deli v zvezi z gradnjo predmetne ograje pričel v oktobru 2014, na inšpekcijskem pregledu dne 6. 11. 2014 pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik zgradil ograjo v armiranobetonski izvedbi. To pomeni, da je tožnik ograjo v armiranobetonski izvedbi zgradil že pred veljavnostjo pogojev v PPIP, na katere se sklicuje gradbena inšpektorica, po katerih so dopustne le lesene ograje ali žive meje.

11. Po PPIP, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 78/10, pa podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obravnavano enoto urejanja prostora niso bili določeni, zato je treba upoštevati splošne pogoje iz določbe 27. člena OPN, ki za sosedske ograje določa le pogoj glede višine, tj. 1,80 m (prvi odstavek), pri čemer je višino ograje in vrsto materiala treba praviloma prilagoditi sosednjim ograjam (drugi odstavek). V konkretni zadevi višina ograje ni sporna, neustrezen pa naj bi bil material ograje. Temu nasprotuje tožnik, ko navaja, da so na obravnavanem območju zgrajene že številne betonske ograje, kar dokazuje s fotografijami. Glede na navedeno je za odločitev v konkretni zadevi bistvena ugotovitev, ali je sporna ograja prilagojena sosednjim ograjam.

12. Toženka tega dejstva ni ugotavljala, saj je izpodbijano odločitev oprla zgolj na zdaj veljavni prostorski predpis, ni pa upoštevala določb prostorskega akta veljavnega v času gradnje. To pomeni, da ni ugotovila vseh relevantnih dejstev, zato je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.

13. V ponovljenem postopku bo toženka morala pravilno uporabiti materialno pravo in glede na to ugotoviti vsa relevantna dejstva, tj. ali je sporna ograja tudi po materialu prilagojena sosednjim ograjam. Prav tako bo morala pojasniti, kako je v konkretnem primeru upoštevala dejstvo, da je bilo tožniku za gradnjo ograje v obravnavanem območju izdano gradbeno dovoljenje št. 3515-403/2004-26 z dne 15. 2. 2005, in določbo četrtega odstavka 6. člena Uredbe, ki pridobitev soglasij za gradnjo enostavnih objektov ne zahteva na območjih obstoječe pozidave, razen če umestitev enostavnega objekta posega v območja varovalnih pasov ali varovana območja.

14. Sodišče pa pritrjuje tožniku tudi, da je toženka kršila pravila postopka, saj je pritožbeni organ o odstranitvi istega neskladno zgrajenega objekta odločil po izdaji izpodbijane odločbe. Ker pa je pritožbeni organ odločbo o neskladni gradnji odpravil, navedena kršitev ni vplivala na izpodbijano odločitev.

K II. točki izreka:

15. Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

16. Sodišče je zato tožniku priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v zahtevani višini 234,09 EUR (510 točk po Odvetniški tarifi). Ob povečanju za 22 % DDV tako znaša nagrada za tožbo 285,59 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik. Sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).