Jedro

V konkretnem primeru bi morala tožena stranka izjavo o premoženjskem stanju priložiti že predlogu za taksno oprostitev. Ker je ni, je sodišče določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev vloge, ki ga je naknadno še podaljšalo. Prvoten poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev je tožena stranka prejela 7. januarja 2016, rok je bil nato podaljšan za 8 dni od prejema sklepa, kar je, glede na okoliščine primera, ko je šlo zgolj za predložitev izjave o premoženjskem stanju, primeren rok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbeni postopek.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravno zmotna. Toženec je zaprosil za podaljšanje roka, sodišče bi moralo o njegovi prošnji odločiti s sklepom ter mu določiti primeren rok za izpolnitev, sodišče pa je tožencu določilo izjemno kratek rok. Prošnji za podaljšanje je ugodilo samo za 8 dni, kar je izjemno kratek rok v sporu pred okrožnim sodiščem. ZPP določa kratke 8-dnevne roke v postopkih, ki so pospešeni. Sodišče je postopalo v nasprotju z določili ZPP o dopolnitvi vloge, zagrešilo je bistveno kršitev določb postopka, ki je odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Tudi v primeru, da je sodišče štelo, da toženec obveznosti ni izpolnil, vloge ne bi smelo kar zavreči. Toženec je podal pravno relevantne navedbe, s katerimi je utemeljeval svojo vlogo. Toženca bi zato moralo sodišče vsaj delno oprostiti plačila sodne takse. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je toženčevo prošnjo za taksno oprostitev zavrglo, ker toženec po pozivu sodišča, da naj predloži v celoti izpolnjeno in podpisano izjavo o premoženjskem stanju zase in za svoje morebitne družinske člane, zahtevane dokumentacije sodišču v postavljenem roku ni predložil. Pri tem je bil prvotno določen rok za 8 dni podaljšan.

5. Pritožba sodišču neutemeljeno očita, da naj bi tožencu na njegovo prošnjo za podaljšanje roka ugodilo s prekratkim rokom (8 dni) in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sodišče roke določa (če ti niso določeni z zakonom) glede na okoliščine primera. Na predlog prizadete osebe lahko sodišče rok podaljša, če so za to opravičeni razlogi. V konkretnem primeru bi morala tožena stranka izjavo o premoženjskem stanju priložiti že predlogu za taksno oprostitev. Ker je ni, je sodišče določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev vloge, ki ga je naknadno še podaljšalo. Prvoten poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev je tožena stranka prejela 7. januarja 2016, rok je bil nato podaljšan za 8 dni od prejema sklepa, kar je, glede na okoliščine primera, ko je šlo zgolj za predložitev izjave o premoženjskem stanju, primeren rok. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na to, da gre za postopek pred okrožnim sodiščem, ZPP pa določa kratke 8-dnevne roke v postopkih, ki so pospešeni, saj gre v konkretnem primeru za odločanje o taksni oprostitvi.

6. Neutemeljene so nadaljnje navedbe, da sodišče prve stopnje vloge ne bi smelo kar zavreči, kar je toženec podal pravnorelevantne navedbe. Toženec namreč svojemu predlogu za taksno oprostitev ni priložil nobenega dokaza. Njegova vloga je bila nepopolna in je takšna tudi ostala, zato jo je sodišče prve stopnje v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP pravilno zavrglo.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).