Jedro

Pravilna je odločitev, da se zavrže tožba, ki ne vsebuje tožbenega zahtevka tudi po tem, ko jo je tožnik "popravil" na podlagi sklepa sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 16. 8. 2011. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da se individualni delovni spor, v katerem je vložil tožbo, nanaša na varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto, ne pa na neizbiro kandidata, kot je navedeno v sklepu sodišča prve stopnje. V razpisih M. ni bil izbran nihče oz. ni bilo odgovora. V izpodbijanem sklepu ni navedeno, če je sodišče pridobilo ugotovitve inšpektorata Republike Slovenije za delo. Zaposlovanje v javnem sektorju določa Zakon o javnih uslužbencih, ki v svojem 63. in 65. členu opredeljuje pravice neizbranih kandidatov oz. varstva pravic pri izbiri na delovno mesto in ukrepe sodišč v primeru kršitev. Vložena tožba se ne nanaša samo na neizbiro kandidata, ampak je vložena zaradi kršitve pravice do obveščenosti in do pritožbe, v povezavi z načeli zakonitosti, javnega razpisa, strokovnosti, enakopravne dostopnosti in častnega ravnanja, ki so opredeljena v ZJU. Tožnik citira določbo 36. člena ZDSS-1 ter 62. člena istega zakona, ki opredeljuje preiskovalno načelo in določa, da sodišče lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. Iz te določbe izhaja, da bi sodnica dr. M.T. lahko zahtevala predložitev dokaznega gradiva od M. po uradni dolžnosti. M. krši lastne razpise in načelo častnega ravnanja, ker kandidatu ne da ustreznega odgovora v zvezi s prijavo na razpise, pa preprečuje dokaze, ki bi se lahko predložili sodišču. Sklep je izdan kljub pritožbi zaradi neenakega obravnavanja na več sodiščih, lahko pa bi bil izdan šele po odgovoru na pritožbo, z obrazložitvijo, katero sodišče ravna pravilno. Iz ustavne pravice do sodnega varstva pravic, ZJU in ZDSS-1 tožnik sklepa, da je v primeru varstva pravic pri izbiri na delovno mesto dovolj sklicevanje na 63. in 65. člen ZJU.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijani sklep je materialnopravno pravilen.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo potem, ko je ugotovilo, da tožnik ni ravnal v skladu s sklepom opr. št. I Pd 1369/2011 z dne 25. 8. 2011, s katerim mu je naložilo, da v osmih dneh od prejema sklepa popravi in dopolni tožbo, tako da postavi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, navede dejstva, na katera opira zahtevek in predlaga dokaze, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik v naknadnem roku sicer poslal sodišču dopolnjeno tožbo, vendar tudi popravljena tožba še vedno ni primerna za obravnavo, ker ne vsebuje jasno opredeljenega tožbenega zahtevka, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnik je bil v sklepu z dne 25. 8. 2011 poučen, kako naj tožbo popravi oz. dopolni, opozorjen pa je bil tudi na možnost brezplačne pravne pomoči in seznanjen s pogoji in roki za vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, s čimer bi si lahko zagotovil strokovno pomoč odvetnika v tem individualnem delovnem sporu, ki bi mu tudi pomagal sestaviti tožbo z določno opredeljenim tožbenim zahtevkom, ki bi bila primerna za nadaljnjo obravnavo. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima nobene povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP, kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa. Pri tem je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek (npr. za razveljavitev sklepa o izbiri kandidata, za ugotovitev nezakonitosti postopka razpisa, za plačilo odškodnine ipd.). Niti prvotno vložena niti dopolnjena tožba v obravnavani zadevi pa takšnega zahtevka ne vsebujeta. Zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno in v skladu z določbami 105., 180. člena ZPP, zlasti pa 108. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo. Skladno z določbo 5. odstavka 108. člena ZPP namreč sodišče vlogo (oz. v obravnavanem primeru tožbo) zavrže, če vložnik vloge v danem roku ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo. Ker tožba v obravnavanem individualnem delovnem sporu za obravnavo ni primerna zaradi že omenjenih bistvenih pomanjkljivosti, ki jih tožnik tudi v naknadnem roku ni odpravil, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da naj bi bilo v primeru varstva pravic pri izbiri na delovno mesto dovolj sklicevanje na 63. in 65. člen Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 s spremembami in dopolnitvami, ZJU).

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, kot izhaja iz izreka (2. odstavek 365. člena ZPP).