Jedro

Agrarna skupnost je v civilnopravnem smislu družbena pogodba (societas), zato je treba za odločitev o razdelitvi nepremičnin, ki so v solasti članov agrarne skupnosti, uporabiti določbe družbene pogodbe, subsidiarno pa OZ oziroma ODZ (odvisno od tega, kdaj je bila družbena pogodba sprejeta). Pred odločitvijo o delitvi pa mora sodišče ugotoviti, ali in v kakšni obliki lahko sploh pride do delitve nepremičnin v primeru izstopa/izključitve le enega od članov agrarne skupnosti, kar je med drugim povezano tudi z nadaljnjim obstojem veljavnostjo družbene pogodbe v primeru odstopa/izključitve enega družbenika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnine v solastnini predlagatelja in nasprotnih udeležencev razdružilo tako, da predlagatelj prejme v izključno last parc. št. 1688/1, 1883, 2009 in 1974/3, vse k. o. X, nasprotni udeleženci pa postanejo izključni lastniki parc. št. 1867, 2081, 2010 in 2375, vse k. o. X, in sicer po naslednjih solastniških deležih: I. R. do 4/59, M. V. do 4/59, V. M. do 4/59, A. Š. do 6/59, F. T. do 8/59, K. M. do 5/59, M. K. do 8/59, F. M. do 4/59, I. B. do 4/59, S. M. do 4/59, V. O. do 4/59, in F. M. do 4/59. Sodišče je odločilo še, da so predlagatelj in nasprotni udeleženci dolžni drug drugemu izročiti v posest nepremičnine, kot jim pripadajo po delitvi.

2. Nasprotni udeleženci v pravočasni pritožbi sklep izpodbijajo iz vseh pritožbenih razlogov. Navajajo, da je sodišče predlagatelju na naroku svetovalo, naj si priskrbi pravno pomoč, istočasno pa tega ni svetovalo njim. Sodišče bi jih v skladu z 12. členom ZPP moralo poučiti, katera dejanja lahko opravijo. Kršitev določb pravdnega postopka vidijo tudi v tem, da sodišče v okviru materialno procesnega vodstva ni poskrbelo, da bi navedli vsa odločilna dejstva in dokaze. Prav tako bi jih sodišče moralo opozoriti na možnost, da ugovarjajo procesnim kršitvam in jih poučiti o procesnih pravicah, ki jih imajo. Sodišču očitajo, da zapisnika ni vodilo v skladu z zakonskimi določili in ni zapisovalo pomembnejših izjav strank in njihovih pooblaščencev. Vztrajajo, da je sodišče napačno ugotovilo, da je nepremičnine mogoče deliti v naravi. Med drugim navajajo, da je sodišče enostransko ugotavljalo le upravičen interes predlagatelja, morebitnega upravičenega interesa ostalih udeležencev pa ni raziskovalo. Sodišče ni upoštevalo, da so nepremičnine, ki jih je želel pridobiti predlagatelj, enako blizu tudi nepremičninam v lasti F. T. Nepremičnine, ki so vključene v Agrarno skupnost, bi morale ostati nerazdeljene, saj interes solastnikov, ki želijo, da skupnost obstaja še naprej, prevlada nad interesom predlagatelja. Sodišču očitajo, da ni odločalo o njihovem predlogu, da predlagatelju izplačajo sorazmerno vrednost njegovega deleža. Sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja v zvezi z obsegom nepremičnin, kajti v nobeni fazi postopka ni ugotavljalo, katera zemljišča sodijo v njihovo agrarno skupnost. Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagatelj v pravočasnem odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ob odločanju o predlogu kot materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku uporabilo določbo 69. člena SPZ, po kateri ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, mora o načinu delitve odločiti sodišče. Po 70. členu SPZ se v nepravdnem postopku delitev opravi tako, da dobijo solastniki v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če je fizična delitev možna, se (primarno/nujno) opravi ne glede na to, ali se vsi solastniki s tem strinjajo oziroma izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi. Sodišče je ocenilo, da je predlagatelj izkazal močnejši interes do nepremičnin, za katere je predlagal, da se mu dodelijo v izključno last, zato je v celoti je sledilo njegovemu predlogu. Pritožbeno sodišče sodi, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo in opravilo fizično delitev nepremičnin, ki so v solasti članov agrarne skupnosti, kar je po oceni pritožbenega sodišča ključno.

6. Bistveni očitek pritožbenega sodišča prvostopenjskemu (tega ne vidi niti pritožba, zato je višje sodišče v izpodbijano odločitev poseglo v okviru uradnega preizkusa na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP) je v tem, da je povsem zanemarilo (nesporno) dejstvo, da predlagatelj ne zahteva delitve katerih koli nepremičnin, temveč nepremičnin, ki so v solasti agrarne skupnosti. Po prepričanju pritožbenega sodišča predlagane delitve ni mogoče izvesti, ne da bi se sodišče prej ukvarjalo s vprašanjem, kaj agrarna skupnost pravzaprav je, kaj je njen namen in njeno poslanstvo, in nenazadnje, v kakšnem primeru je sploh možna delitev premoženja, ki je (so)lasti ali skupni lastni njenih članov.

7. Najbolj osnoven institut, kadar kakšna pravica pripada več osebam skupaj, je skupnost, ki jo OZ ureja v 1003. - 1011. členu OZ(1). Med drugim v 1010. členu OZ ureja tudi posledice prenehanja in razdelitev predmeta skupnosti. Toda ker gre za (obligacijska pravila), za katera je značilna popolna subsidiarnost(2) in se uporabijo zgolj takrat, kadar zakon ne ureja podrobneje kake druge oblike skupnosti, se pravna teorija zavzema, da je treba v primeru, ko gre za skupnost na podlagi solastninske pravice, namesto 1010. člena OZ o delitvi solastne stvari uporabiti pravila SPZ. Ta namreč izključujejo OZ (SPZ je lex specialis in lex posterior)(3). Če bi šlo v konkretnem primeru za skupnost, bi bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je predmet solastnine delilo po SPZ, pravilna, toda po prepričanju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre za skupnost. 8. Člani in njihove premoženjske pravice so v agrarni skupnosti združeni zaradi skupnega namena gospodariti s premoženjem, ki jim je bilo vrnjeno. Taka pogodbena ureditev po svoji naravi predstavlja družbeno pogodbo (societas). Zaradi značilnosti agrarne skupnosti se kot dispozitivna pravila za zadeve, ki niso urejene s pogodbo (to so člani agrarne skupnosti G. P. sprejeli v obliki Pravil Agrarne skupnosti, ki se tudi nahajajo v spisu – priloga A 5, v nadaljevanju: Pravila), uporabljajo pravila obligacijskega prava o družbeni pogodbi. (4) Tudi konkretna Pravila imajo vse tri bistvene značilnosti družbene pogodbe: prvo, gre za pogodbo civilnega obligacijskega prava (5), drugo, pogodba terja prizadevanje družbenikov (članov agrarne skupnosti), in tretjo (po večinskem mnenju najpomembnejšo značilnost), skupni namen družbenikov, da sodelujejo pri upravljanju skupnega premoženja oziroma (konkretno) pri urejanju zemljišča agrarne skupnosti (15. člen Pravil). Ker so bila Pravila sprejeta 1. 9. 1995, subsidiarno pravno podlago na podlagi prehodne določbe 1060. člena OZ predstavljajo določbe ODZ o pogodbi o skupnosti imovine (paragrafi 1175 do 1216). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je treba v obravnavani zadevi za delitev solastnine članov agrarne skupnosti uporabiti pogodbena določila, subsidiarno pa določbe ODZ o societas, ki je glede na SPZ lex specialis in lex prior.

9. Sodišče prve stopnje je to materialnopravno podlago v celoti spregledalo, zato dejanskega stanja ni raziskovalo v smeri, kdaj se lahko premoženje societas sploh deli ter na kakšen način se delitev lahko opravi. Kot predhodno se postavlja še vprašanje, ali je predlagatelj iz agrarne skupnosti izstopil oziroma ali je bil izključen ter ali lahko konkretna societas kot agrarna skupnost v primeru izstopa/izključitve posameznega družbenika/člana obstaja še naprej. Ker je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnih udeležencev na podlagi drugega stavka 355. člena ZPP v zvezi s 37. členom členom ZNP ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

10. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje opravi materialno pravdno vodstvo in strankama pojasni materialnopravno podlago za odločitev v tej zadevi. Nato naj na podlagi dosedanje (in morebitno dopolnjene) trditvene podlage ugotovi pravno odločilna dejstva (ali je predlagatelj izstopil oziroma bil izključen iz agrarne skupnosti ali ne ter ali je, če se bo izkazalo, da je prišlo do izstopa/izključitve, agrarna skupnost zaradi tega prenehala ali ne). Pri tem bo moralo sodišče uporabiti Pravila kot pogodbeno podlago, subsidiarno pa ODZ, ves čas pa upoštevati, da gre ne le za societas, temveč za agrarno skupnost in v tem duhu nato znova odločiti o predlogu za razdelitev nepremičnin. Pritožbeno sodišče na tem mestu zgolj pripominja, da pravna teorija zastopa stališče, da družbena pogodba v primeru izpada enega družbenika lahko velja še naprej, ne da bi to določala pogodba, če ostali družbeniki soglasno sprejmejo sklep o nadaljevanju družbe(6). Tak sklep preostalih družbenikov bi pomenil, da se družbena skupnost nadaljuje po enaki pogodbeni ureditvi kot doslej. Pritožbeno sodišče tudi ocenjuje, da ni v duhu agrarne skupnosti, da bi lahko en družbenik z izstopom povzročil razpad celotne agrarne skupnosti, kadar bi preostali člani želeli njeno ohranitev. Ali je v takem primeru sploh možna delitev in v kakšni obliki (fizični ali civilni(7), pa je v prvi vrsti odvisno od ugotovitev, ki bodo predmet nadaljnjega postopka pred sodiščem prve stopnje.

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Op. št. (1): Pred uveljavitvijo OZ je bila skupnost definirana v 825. paragrafu ODZ.

Op. št. (2): Tako Zabel, B., v komentarju OZ, četrta knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 1001. Op. št. (3): Zabel, B., ibidem, str. 1021 in 1022. Op. št. (4): Tako tudi Višje sodišče v Kopru v sodbi z dne 12. 12. 2013, opr. št. Cp 594/2013. Op. št. (5): Primerjaj tudi odločitev Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 1. 2012, opr. št. I Cp 1302/2012. Op. št. (6): Zabel, B., ibidem, str. 988, poglavje 4.3. Op. št. (7): Nasprotni udeleženci so tekom postopka že predlagali, da predlagatelju njegov delež izplačajo.