Jedro

V sodnem postopku je mogoče ugotoviti oziroma določiti mejo med zemljiščem javnega dobra in zemljiščem, ki to ni, le po stanju, kot ga izkazuje kataster, izjema je le v primeru napake in pomanjkljivosti v katastru.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva sodišču prve stopnje vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje mejo med nepremičninama parc. št. 1446/2 in 1446/3 obe k.o. ... in nepremičninami parc. št. 604, 601 in 600/1, vse k.o. ... tako, da ta poteka od točke F do točke H in vse do točke J in jo označilo z jeklenimi sidri z rumenimi plastičnimi pokrovi (točka 1 izreka), ugotovilo, da vrednost sporne mejne ploskve ne presega 1.030,00 EUR (točka 2 izreka), odločilo, da skica sporne mejne ploskve z dne 2. 6. 2016 in elaborat s skico zamejničenja ter meritvenimi podatki z dne 6. 7. 2016, ki ju je izdelal sodni izvedenec geodetske stroke T. L., sta sestavni del tega sklepa (točka 3 izreka), da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka 4 izreka) in da bo o skupnih stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (točka 5 izreka).

2. Nasprotni udeleženci so s pritožbo izpodbijali sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem vseh treh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in predlagali ugoditev pritožbi tako, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da meja med parc. št. 1446/2 in 1446/3 obe k.o. ... in parc. št. 600/1, 601 in 604, vse k.o. ... poteka od točke E do točke G in do točke I, podredno pa so predlagali razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Nosilni pritožbeni razlog nasprotnih udeležencev je, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava in je mejo določilo v nasprotju z materialnim pravom in samovoljno, očitali so tudi storitev bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Trdili so, da se močnejša pravica domneva po dokončno urejeni meji v katastrskem postopku, ki se sedaj skladno z določili veljavnega Zakona o evidentiranju nepremičnin šteje za urejeno mejo, zainteresirani udeleženec pa jo lahko izpodbija in močnejšo pravico dokazuje tudi drugače. Mejo med javnim dobrom in zemljiščem, ki to ni, pa je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster, sodišče prve stopnje pa ni upoštevalo katastrskega stanja in ni upoštevalo domneve iz drugega odstavka 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), temveč je svojo odločitev vezalo na pravnomočno ugotovitev druge, vzhodne meje, ki je bila določena v sodnem postopku N 58/2012, v obravnavanem postopku pa na ugotavljanje poteka sporne meje v sodnem postopku že določena meja ne sme imeti nikakršnega vpliva. Sporne meje sodišče ne more določiti mimo katastrske meje, to bi lahko storilo le v primeru, da katastrska meja ne bi bila določena. V konkretnem primeru pa je meja med spornimi nepremičninami določena v katastru kot urejena in evidentirana meja, dokončna in pravnomočna odločba je bila izdana v postopku IDPOS ... . Nasprotnim udeležencem ni znano, od kod zaključek sodišču prve stopnje, da parcele 601, 604 in 600/1 ležijo bolj zahodno, kot je to izhajalo iz upravnih postopkov IDPOS ..., da je bilo novo stanje parc. št. 601 vrisano napačno v zemljiško katastrske načrte na zahodni strani parc. št. 1446/2, v posledici česar naj bi prišlo do zamenjave vzhodne meje z zahodno mejo. Za ugotavljanje takšnih dejstev sodišče ni stvarno pristojno, to lahko ugotavlja le geodetska uprava, ki evidentira urejeno mejo. Za takšen zaključek sodišča prve stopnje ni imelo nobene pravne, niti dejanske podlage, pri določitvi zahodne meje gre za nov postopek določitve meje, ki nima ničesar skupnega s postopki sodne določitve meje z drugimi nepremičninami in je potrebno upoštevati izključno določbe 77. člena SPZ. Glede na dejstvo, da je katastrsko mejo izvedenec geodet označil v elaboratu s črkami EGI, nasprotni udeleženci predlagajo, da pritožbeno sodišče ob upoštevanju izvedenih dokazov in ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijani sklep spremeni in izvedencu geodetu naroči izdelavo novega elaborata z navodilom, da se meja določi in poteka po katastrski meji.

3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene trditve in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje mejo med zemljiščem, ki je javno dobro, to je parc. št. 1446 in 1446/3 k.o. ... ter zemljišči, ki to niso, to je parc. št. 600/1, 601 in 604 vse k.o. ..., določilo v točkah F - H - J povsem samovoljno. Sodišče prve stopnje namreč ni upoštevalo trditvene podlage udeležencev tega postopka in ni razjasnilo ter ugotovilo odločilnih dejstev, ki so sporna.

Predlagateljica je trdila, da je v upravnem postopku dokončno določena meja med zemljišči javnega dobra in drugimi, ki to niso, napačno, to je v posledici storjene napake geometra. Nasprotni udeleženci pa so trdili, da je v sodnem postopku N 58/2012 urejena meja med istimi zemljišči urejena napačno, to je v posledici storjene napake izvedenca geodetske stroke in da je za ureditev meje v tem postopku neupoštevna določena meja v sodnem postopku N 58/2012. Sodišče prve stopnje pa je izpodbijano mejo določilo na podlagi zaključka, da je bila v upravnem postopku IDPOS ... meja napačno ugotovljena (torej ugotovljena v posledici napake geometra). Preizkus pravilnosti takega zaključka sodišča prve stopnje ni mogoč, ker v tem postopku pridobljeno izvedensko mnenje izvedenca geodetske stroke tega ne potrjuje. Sodišče prve stopnje pa je do takega zaključka prišlo na podlagi zmotne uporabe materialnega prava, to je drugega odstavka 77. člena SPZ.

6. Prvi odstavek 20. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN, Uradni list RS št. 47/2006 in 65/2007) določa, da je urejena meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško katastrskih točk določene s predpisano natančnostjo. Po določbah SPZ (drugi odstavek 70. člena SPZ) pa je dokončno urejena meja v katastrskem postopku takšna meja, ki ima s predpisano natančnostjo določene koordinate zemljiško katastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu in je ugotovljena z dokončno odločbo v upravnem postopku ali s pravnomočno odločbo v sodnem postopku. V primeru z dokončno odločbo v upravnem postopku ugotovljene meje pa je mogoč še sodni postopek.

V sodnem postopku pa je mogoče ugotoviti, oziroma določiti mejo med zemljiščem javnega dobra in zemljiščem, ki to ni, le po stanju, kot ga izkazuje kataster, izjema pa je le v primeru napake in pomanjkljivosti v katastru.

Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko ni ugotavljalo pravilnosti ugotovljene meje v zadevi N 58/2012. Ni pa pravilno uporabilo materialnega prava, ko ni ugotovilo poteka katastrske meje, ugotovljene v dokončnem upravnem postopku in ni ugotavljalo ter ugotovilo pravilnosti ugotovljene meje v upravnem postopku.

7. Izpodbijani sklep pa je obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker je sodišče prve stopnje sporno mejo kot zahodno mejo javnega dobra določilo v oddaljenosti 3 m od v sodnem postopku N 58/2012 določene meje, ne da bi obrazložilo razloge, za kaj je sledilo glede širine javnega dobra predlogu predlagateljice in ko tudi iz izvedenskega mnenja izvedenca geodetske stroke ni mogoče ugotoviti širine javnega dobra - parc. št. 1446/2, sodišče prve stopnje pa je v zadnjem odstavku na sedmi strani obrazložitve izpodbijanega sklepa zapisalo kot ugotovljeno dejstvo, da trasa javnega dobra (javna pot) v naravi ni (bila) vidna in je (bila) zaraščen travnik.

8. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 37. členom ZNP).

9. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo z izvedenskim mnenjem geodetske stroke ugotoviti potek v upravnem postopku dokončno ugotovljene katastrske meje med zemljišči parc. št. 1446/2, 1446/3 in 600/1, 601 in 604, vse k.o. ... in ali je bila ugotovljena napačno. Če bo ugotovilo, da je bila ugotovljena napačno, pa bo moralo ugotoviti dimenzije sedaj neobstoječe javne poti v naravi in določitev poteka sporne meje, kot jo bo ugotovilo, natančno obrazložiti.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pridržana za končno odločbo.