Jedro

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni napačno povzelo vsebine listin, temveč je pravilno ugotovilo, kdaj so bila tožnici dana pooblastila za zastopanje v kazenskih postopkih, nato pa dejstev, ki izhajajo iz teh dokazov, zaradi pomanjkanja trditvene podlage v tožbi pravilno ni upoštevalo pri odločitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sobo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 49030/2013 z dne 8. 4. 2013, v delu, v katerem je bilo toženi stranki (v nadaljevanju toženec) naloženo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) plača 3.852,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 2. 2013 do plačila in v delu, v katerem ji je bilo naloženo plačilo izvršilnih stroškov v znesku 103,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila, ter tožbeni zahtevek zavrnilo (točka I izreka). Tožnici je naložilo, da tožencu v 15 dneh povrne pravdne stroške v znesku 1.467,64 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka II izreka).

2. Zoper takšno odločitev se zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je pravočasno predlagal vpogled v spise IV K 491069/2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani, II K 12937/2012 Okrajnega sodišča v Domžalah in spis Policijske postaje D., sodišče prve stopnje pa je ta dokaz tudi izvedlo. V navedenih spisih so tudi pooblastila za zastopanje, ki mu jih je dal toženec. V pooblastilih z dne 10. 10. 2012 in 27. 3. 3012 je bila dogovorjena uporaba avstrijske tarife. Na podlagi navedenih spisov bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, da je bilo med strankama sklenjeno pooblastitveno razmerje tudi za te postopke in da je bila dogovorjena uporaba avstrijske tarife. Presoja glede uporabe slovenske tarife pa velja le za postopek P 157/2012 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno, da jo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, vse z ustrezno stroškovno posledico.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. V okviru zatrjevanj strank in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožnica toženca zastopala v postopku P 157/2012 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, za kar ji je toženec ob uporabi Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) dolžan plačati 1.255,00 EUR. Ker ji je toženec za zastopanje že plačal 2.000,00 EUR, je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Zaključilo je, da tožnica ni upravičena do nagrade za zastopanje v postopkih IV K 491069/2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani, II K 12937/2012 Okrajnega sodišča v Domžalah in D2300107/2012 Policijske postaje D. 7. Tožnica v postopku na prvi stopnji ni pravočasno podala zadostne trditvene podlage za plačilo zastopanja v postopkih IV K 491069/2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani, II K 12937/2012 Okrajnega sodišča v Domžalah in D2300107/2012 Policijske postaje D. V pripravljalni vlogi z dne 3. 9. 2013 je zatrjevala, da je bil dne 20. 10. 2011 opravljen prvi sestanek s tožencem glede zastopanja v zakonskem sporu ter sporu o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok. Navedla je, da se je na sestanku z dne 9. 11. 2011 s tožencem dogovorila o izvensodnem zastopanju in zastopanju pred sodišči in se sklicevala na pooblastilo z dne 10. 11. 2011, na podlagi katerega je toženca zastopala v postopku P 157/2012 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. V tej vlogi je tudi natančno navedla posamezna opravila, ki jih je opravila za toženca (posveti, dopisi, klici, naroki). Niti v vlogi z dne 3. 9. 2013 niti na prvem naroku pa tožnica ni podala navedb, da je toženca zastopala v prej navedenih kazenskih postopkih in v postopku Policijske postaje D., pri čemer tega pa tudi ni mogoče razbrati iz v vlogi z dne 3. 9. 2013 navedene specifikacije opravil, ki jih je opravila za toženca. Šele v ponovljenem sojenju je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 26. 11. 2015 zatrjevala, da je toženca zastopala tudi v prej navedenih kazenskih postopkih in v postopku Policijske postaje D. Tožničinih navedb v pripravljalni vlogi z dne 26. 11. 2015 pa ni mogoče upoštevati, saj so prepozne (prvi odstavek 286. člena ZPP1).

8. Tožnica je na prvem naroku dne 20. 5. 2014 predlagala vpogled v spise IV K 491069/2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani, II K 12937/2012 Okrajnega sodišča v Domžalah in D2300107/2012 Policijske postaje D. zaradi dokazovanja opravljenih storitev. Sodišče prve stopnje je navedene spise tudi pribavilo in na naroku dne 10. 7. 2014 v njih vpogledalo. Vendar pa v skladu z razpravnim načelom izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage glede zastopanja v teh postopkih (prvi odstavek 7. člena2 in 212. člen ZPP3), zato sodišče prve stopnje na te dokaze ni moglo opreti svoje odločitve.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni napačno povzelo vsebine listin, temveč je pravilno ugotovilo, kdaj so bila tožnici dana pooblastila za zastopanje v kazenskih postopkih IV K 491069/2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani in II K 12937/2012 Okrajnega sodišča v Domžalah ter postopku D2300107/2012 Policijske postaje D., nato pa dejstev, ki izhajajo iz teh dokazov, zaradi pomanjkanja trditvene podlage v tožbi pravilno ni upoštevalo pri odločitvi.

10. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju trditvene podlage tožnice pravilno ugotovilo, koliko znaša nagrada za zastopanje v postopku P 157/2012 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in ji to nagrado tudi priznalo. Nagrade za zastopanje v kazenskih postopkih IV K 491069/2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani in II K 12937/2012 Okrajnega sodišča v Domžalah ter postopku D2300107/2012 Policijske postaje D. sodišče prve stopnje v tem postopku tožnici ni moglo priznati, saj bi s tem prekoračilo trditveno podlago tožbe. Glede na povedano tudi ni bistveno, ali je bila za zastopanje v kazenskih postopkih IV K 491069/2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani in II K 12937/2012 Okrajnega sodišča v Domžalah ter v postopku D2300107/2012 Policijske postaje D. (drugače kot za postopek P 157/2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani) med strankama dogovorjena uporaba avstrijske odvetniške tarife.

11. Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. 2 Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. 3 Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.