Jedro

Ker o odobritvi pravnega posla ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.

Izrek

1.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije z dne 19.6.2000, odpravi. 2. Pritožnici sami trpita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19.6.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote M.S. z dne 11.5.2000, s katero organ prve stopnje ni odobril pravnega posla za promet s kmetijskim zemljiščem parc. št. 141 sadovnjak v izmeri 5 a 15 m2, parc. št. 142 njiva v izmeri 25 a 68 m2, parc. št. 144 njiva v izmeri 18 a 93 m2 in parc. št. 145 gozd v izmeri 18 a 26 m2, vse vpisane v vl. št. 70 k.o. K. po sklenjeni kupni pogodbi z dne 17.3.2000 med tožnicama E.H. kot prodajalko ter M.S.kot kupovalko, za skupno ceno 340.100,00 SIT. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da upravni organ prve stopnje pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča ni odobril iz razloga po 10. alinei 3. odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98, 54/2000, 68/2000 in 27/2002, v nadaljevanju ZKZ). V 1. odstavku 19. člena ZKZ je določeno, da je pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih s pravnimi posli možna le z odobritvijo upravne enote. Po 10. alinei 3. odstavka navedenega člena se ne izda odobritev pravnega posla v primeru, če bi bili ogroženi obrambni interesi, kar ugotavlja ministrstvo, pristojno za obrambo. Na podlagi pravne ureditve obrambnega področja (Zakon o obrambi, Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 in 87/01, in na njegovi podlagi izdani Uredba o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo in ukrepih za njihovo izvajanje, Uradni list RS, št. 7/99, Navodilo o pogojih za izdajo soglasja Ministrstva za obrambo za promet s kmetijskimi zemljišči ter z nezazidanimi stavbnimi zemljišči, Uradni list RS, št. 14/99) je Vlada Republike Slovenije določila okoliše, ki so posebnega pomena za obrambo, pristojna uprava za obrambo pa daje soglasje k prometu z zemljišči v teh okoliših. Med temi okoliši je tudi območje k.o. K., v kateri se nahajajo sporne parcele. Pri prometu s kmetijskimi zemljišči, ki se nahajajo v teh okoliših, je treba pred odobritvijo pravnega posla pridobiti pozitivno mnenje pristojne uprave za obrambo. Ta uprava soglasja ne izda, če bi bilo s prometom s kmetijskimi zemljišči zmanjšano ali onemogočeno izvajanje v 4. členu navedenega navodila naštetih obrambnih ukrepov oziroma načrtov. V obravnavani zadevi organ prve stopnje sporne odobritve pravnega posla ni mogel izdati, ker je pristojna uprava za obrambo ugotovila, da bi bili s spornim prometom kmetijskega zemljišča in gozda ogroženi obrambni interesi zaradi razlogov, ki so navedeni v Mnenju k pravnemu poslu s kmetijskim zemljiščem z dne 31.3.2000. Tožnici v pritožbi navajata, da je država z zakonsko določbo, da mora Ministrstvo za obrambo dati soglasje pred odobritvijo pravnega posla, obšla Sporazum o pridružitvi ob pogoju vzajemnosti za državljane članic Evropske unije. Podatki o tem, katera območja so taka, da bi v primeru, da nepremičnino kupi tujec, bili ogroženi obrambni interesi države, so tajni oziroma strankam pred sklenitvijo pogodbe niso znani. Navedeni sporazum ni izvršljiv, saj praksa kaže, da je cela Slovenija obrambno "zaščitena" pred tujci, ki bi želeli kupiti nepremičnine. Izpodbijana sodna odločba je v nasprotju z zakonodajo, saj kljub temu, da je tujcem dovoljen nakup nepremičnin v Sloveniji, dejansko prepušča Ministrstvu za obrambo, da presodi, ali so podane okoliščine ogroženosti obrambnih interesov države.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka: Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: Med upravnim sporom je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-266/98 z dne 28.2.2002, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 27/2002, razveljavilo poglavje "III. Promet s kmetijskimi zemljišči" (členi 17. do 25.) ZKZ. Odločilo je, da razveljavitev začne učinkovati po preteku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Navedena odločba je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije dne 28.3.2002. V enoletnem roku, do 28.3.2003, niso bile sprejete ustrezne spremembe oziroma dopolnitve ZKZ, zato je z 28.3.2003 celotno III. poglavje ZKZ s členi od vključno 17. do vključno 25. nehalo veljati.

Po 44. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in 64/2001, v nadaljevanju ZUstS), se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Ker v obravnavani zadevi o odobritvi pravnega posla še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavitev ZKZ pa je začela učinkovati dne 28.3.2003, je pritožbeno sodišče v zvezi s 44. členom ZUstS na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke. Tožena stranka bo ob ponovnem odločanju morala upoštevati določbe ZKZ-B (Uradni list RS, št. 36/2003), ki v 5. členu določa, da se postopki za odobritev pravnega posla, začeti pred uveljavitvijo ZKZ-B, zaključijo v skladu z ZKZ-B. K 2. točki izreka: Pritožbeno sodišče je zahtevek tožnic za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrnilo. Kadar sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta, glede na določbo 3. odstavka 23. člena ZUS, ki velja tudi za pritožbeni postopek, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.