Jedro

Če stranka dvomi v pravilnost vročitve, mora to okoliščino raziskati. Vročilnica je nedvomno dokaz o opravljeni vročitvi le, če je v vsem napravljena v skladu z določbami ZUP.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba, št. .... z dne 10. 10. 2006, odpravi in vrne zadeva Upravni enoti A. v ponoven postopek. 2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 350 EUR odmerjene stroške upravnega spora, v roku 15 dni.

Obrazložitev

: Upravna enota A. je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo tožeče stranke v zadevi predloga za obnovo postopka ugotovitve državljanstva A.A., roj. 1. 10. 1886 v B. Navaja, da je tožeča stranka v vlogi navedla, da predlaga obnovo postopka iz razloga po 1. odstavku 260. člena in 2. odstavku 261. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Organ prve stopnje je ugotovil, da je predlog za obnovo postopka vložen prepozno. Navaja, da je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka 3. 10. 2006. Odločba o ugotovitvi državljanstva A.A. pa je bila izdana 7. 1. 2002. Zoper navedeno odločbo je tožena stranka vložila tožbo, organ druge stopnje pa je z odločbo, z dne 8. 8. 2003, pritožbo zavrnil in potrdil odločbo Oddelka za upravno notranje zadeve z dne 7. 1. 2002. Odločba organa druge stopnje je bila tožeči stranki vročena 3. 9. 2003. Po določbi 4. točke 2. odstavka 224. člena ZUP odločba organa prve stopnje postane izvršljiva, ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne ali zavrže. Odločba organa druge stopnje v zadevi ugotovitve državljanstva A.A. je bila stranki vročena 3. 9. 2003. ZUP pa v 4. odstavku 263. člena določa, da se po preteku 3 let od dokončnosti odločbe obnova postopka ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Glede na to, da je postala odločba dokončna 3. 9. 2003, stranka pa je vložila predlog za obnovo postopka 3. 10. 2006, je zahtevo za obnovo postopka na podlagi 263. člena ZUP zavrgla.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ker obstajajo razlogi, zaradi katerih bi se moral upravni akt izreči za ničnega. Navaja, da je po prejemu izpodbijanega sklepa zahtevala vpogled v vročilnico, s katero naj bi bila tožeči stranki vročena odločba št.... Republike Slovenije Ministrstva za notranje zadeve z dne 8. 8. 2003. Od datuma vročitve te odločbe naj bi namreč tekel rok, ki naj bi ga, kot zmotno ugotavlja organ prve stopnje, tožeča stranka zamudila. Tožeča stranka je ugotovila, da organ prve stopnje v času, ko je odločal o predlogu za obnovo postopka v upravnem spisu, sploh ni imel vročilnice, ki naj bi dokazovala, da je bila tožnikom prej navedena odločba res vročena 3. 9. 2003. Iz fotokopirane vročilnice ne izhaja, konkretno katera odločba naj bi bila vročena naslovniku z imenom B.B. Prav tako pa je razvidno, da je datum prejema vpisala druga oseba in ne oseba, ki naj bi se podpisala kot naslovnik. Poleg tega pa pri imenu naslovnika tudi ne izhaja naziv, kraj, ulica in številka naslovnika. Taka vročilnica že sama po sebi ne dokazuje, da je bila odločba dejansko vročena, niti tega, da je bila vročena tistega dne, kot je zapisano na vročilnici. Da je pisava na vročilnici, ki se nanaša na navedbo datuma prejema, od druge osebe in ne od osebe, ki se je podpisala kot naslovnik, je razvidno že na prvi pogled. Grafološko vročilnice ni bilo mogoče preveriti, saj je v času odločanja organa prve stopnje ni bilo v spisu. Tista, ki pa je kasneje prispela po faksu pa je le fotokopija in ne more biti listina, ki bi jo lahko grafolog z visoko stopnjo gotovosti strokovno ocenil. Zato predlaga, da sodišče pridobi originalno vročilnico, katere kopijo tožniki prilagajo in naj sodišče v nadaljevanju dopusti in ugodi dokaznemu predlogu, da se v zadevi angažira izvedenec grafolog, ki bo lahko potrdil navedbe tožnikov. Med drugim tožeča stranka tudi navaja, da B.B. 3. 9. 2003 ni bil več pooblaščenec strank. V postopku denacionalizacije po upravičenki A.A. je 12. 11. 2002 na zapisnik na obravnavi istega dne izjavil, da so mu pooblastila za stranke prenehala in da stranke zastopa odvetnica C.C. Kot naslednji razlog, zakaj rok za vložitev predloga za obnovo še ni potekel pa je dejstvo, da se v postopku denacionalizacije uporabljajo glede na dikcijo 6. člena ZDen določila ZUP iz leta 1986, katero določilo pa do danes ni bilo spremenjeno. ZDen je proti ZUP specialni predpis in tudi ZUP iz leta 1986 v tem kontekstu specialnejši proti kasneje veljavnemu ZUP. Iz tega razloga je sklicevanje upravnega organa na ZUP neutemeljeno. Poleg tega tožeča stranka ugovarja, da je odločba z dne 7. 1.2002 nična. Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je izpodbijani sklep pravilen.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporna vročitev odločbe Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 8. 8. 2003, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke v postopku ugotavljanja državljanstva A.A. V posledici tega pa je sporno, ali je bila zahteva za obnovo tega postopka vložena pravočasno oziroma ali je tožeča stranka rok, določen v 263. členu ZUP, zamudila.

Vročitev upravnega akta naslovniku ima pomembne pravne posledice za sam akt, ki se mora vročiti, za organ, ki je tak akt izdal in za tistega, ki mu je akt vročen oziroma namenjen, zaradi česar je treba pravila o vročanju dosledno upoštevati. Če stranka dvomi v pravilnost vročilnice se mora ta okoliščina raziskati. V obravnavani zadevi tožeča stranka dvomi, katera odločba naj bi bila s sporno vročilnico vročena, kdo jo je podpisal in kdaj jo je prejel, zato se morajo te okoliščine raziskati in na nedvoumen način ugotoviti. Vročilnica je nedvoumen dokaz o opravljeni vročitvi le, če je v vsem napravljena v skladu z določbami ZUP. V obravnavani zadevi pa tudi po presoji sodišča tožeča stranka vročilnici utemeljeno ugovarja. V spisu se nahaja le fotokopija vročilnice iz katere pa ni razvidno, katera odločba je bila vročena, saj je navedena le številka odločbe, ni pa naveden datum. Iz fotokopije vročilnice tudi po presoji sodišča ne izhaja popolnoma jasno, ali je datum prejema napisan z enako pisavo in pisalom kot podpis naslovnika. V ponovljenem postopku bo moral organ prve stopnje izraženo nedvoumnost pravilne vročitve utemeljiti ali pa izvesti dokaz z izvedencem ali na drug način, ki bo ugotovil pristnost vpisa datuma vročitve, ugotoviti pa tudi, katera odločba je bila dejansko vročena. Šele, ko glede pravilnosti vročitve pisanja ne bo obstajal nikakršen dvom in bodo do stopnje gotovosti razjasnjene sporne okoliščine, bo lahko organ prve stopnje ponovno odločil o vloženem predlogu za obnovo postopka.

Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti je sodišče na podlagi 1. alinee 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.

K 2. točki izreka: Sodišče je tožeči stranki odmerilo stroške postopka na podlagi 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.