Jedro

Pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, ki ga sodnik poda po razglasitvi sodbe, mora biti glede bistvene vsebine v celoti vpisan v zapisnik o glavni obravnavi in mora vsebovati: dolžnost napovedi pritožbe, rok, v katerem jo je treba napovedati in posledice, če pritožba na določen način in v določenem roku ne bo napovedana.

Izrek

Zahteva zagovornice obd. J.S. za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5.5.1999 se razveljavi in zadeva vrne drugostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

S sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah z dne 11.3.1999 je bil obd. J.S. spoznan za krivega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 1. odstavku 205. člena KZ. Na podlagi 50. člena KZ mu je sodišče prve stopnje izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po 1. odstavku 205. člena KZ določilo kazen 4 mesecev zapora s preizkusno dobo 2 let ter mu naložilo poseben pogoj, da je v izogib preklica pogojne obsodbe dolžan v roku 3 mesecev poravnati zapadle prispevke za socialno varnost delavcev ter redno plačevati mesečne prispevke.

Zagovornica obdolženca, ki jo je obdolženec pooblastil s pooblastilom z dne 29.3.1999, je dne 31.3.1999 neposredno pri sodišču prve stopnje vložila pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 5.5.1999 pritožbo zagovornice obd. J.S. zavrglo kot nedovoljeno.

Zagovornica obd. J.S. je dne 24.5.1999 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah z dne 11.3.1999 in zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5.5.1999. V zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da Vrhovno sodišče v celoti razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in jo spremeni oziroma vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V zvezi z izpodbijanjem prvostopenjske sodbe navaja, da v dejanju, opisanem v njenem izreku, niso podani znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 1. odstavku 205. člena KZ. Ko izpodbija sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila njena pritožba zoper prvostopenjsko sodbo zavržena kot nedovoljena, pa navaja, da obdolženec v vabilu na glavno obravnavo ni bil poučen v skladu z 2. odstavkom 288. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter da tudi po razglasitvi sodbe dne 11.3.1999 ni bil poučen o dolžnosti napovedi pritožbe ter tudi ni izjavil, da pritožbe ne napoveduje, prav tako pa tudi ni podpisal zapisnika, temveč je to storila le okrožna državna tožilka. Zato obdolženec, ki je prava neuka stranka in ki ob razglasitvi sodbe ni imel zagovornika, ne more biti prikrajšan za pravico do pritožbe, če ni bil poučen o dolžnosti pravočasno napovedati pritožbo.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije svetnik B.Š. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podal na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navedel, da podatki v spisu ne potrjujejo trditve zagovornice, da obdolženec ni bil poučen o dolžnosti napovedi pritožbe po 2. odstavku 288. člena ZKP in po 1. odstavku 362. člena ZKP. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva zagovornice obd. J.S., vložena zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5.5.1999, s katerim je bila zavržena njena pritožba zoper prvostopenjsko sodbo, je utemeljena.

Okrajna sodnica je predložitvenemu poročilu priložila vabilo obdolžencu na glavno obravnavo, v katerem je tudi navedeno, "da bo sodišče štelo, da ste se odpovedali pravici do pritožbe, če najkasneje v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne boste napovedali". Vabilo obdolžencu sicer vsebuje vse, kar zahteva določilo 2. odstavka 288. člena ZKP. Zato ni točna trditev obdolženčeve zagovornice, da obdolženec v vabilu ni bil poučen o dolžnosti napovedi pritožbe. Ker pa je opozorilo v vabilu na glavno obravnavo, da se bo štelo, da se je obdolženec odpovedal pravici do pritožbe, če le-te najkasneje v 8 dneh od dneva razglasitve ne bo napovedal, po naravi stvari vedno podano pred izrekom sodbe, ni mogoče sprejeti domneve, da se je obdolženec odpovedal pravici do pritožbe že tedaj, ko sodba še ni bila razglašena. Zato je sodišče dolžno, da po razglasitvi sodbe pouči stranke v skladu z določilom 1. in 2. odstavka 368. člena ZKP. V 1. odstavku tega člena je predpisano, da morajo upravičenci do pritožbe pritožbo napovedati takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe (1. odstavek 362. člena ZKP), najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe, v 2. odstavku tega člena pa je predpisano, da se, če upravičenec do pritožbe v zakonskem roku pritožbe ne napove, razen v primeru iz 4. odstavka tega člena, šteje, da se je odpovedal pravici do pritožbe. Pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, ki ga sodnik poda po razglasitvi sodbe, mora biti glede bistvene vsebine v celoti vpisan v zapisnik o glavni obravnavi, in sicer mora obsegati vse, kar je določeno v 1. in 2. odstavku 368. člena ZKP, to je dolžnost napovedi pritožbe, rok, v katerem je treba pritožbo napovedati, ter tudi posledice, če pritožba na določen način in v določenem roku ne bo napovedana. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da obdolženec ni bil poučen na opisani način, saj se je pouk glasil: "Sodnica razglasi sodbo, jo obrazloži in stranke pouči o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe v skladu z določilom 362. člena ZKP". Zapisani pravni pouk je bil torej nepopoln, saj iz njega ni razvidno, da bi bil obdolženec poučen, da je njegova pravica do pritožbe pogojena z njeno napovedjo, pri čemer bi moral biti tudi poučen, kdaj oziroma v kakšnem roku lahko napove pritožbo, iz zapisanega pravnega pouka pa tudi ni razvidno, da bi bil poučen o posledicah, če pritožbe v zakonskem roku ne bo napovedal. Zato na podlagi obdolženčeve izjave, da pritožbe ne napoveduje, zapisane v zapisniku o glavni obravnavi že po njegovem zaključku, podane po nepopolnem pravnem pouku, katere tudi ni potrdil s svojim podpisom, pač pa je le okrožna državna tožilka izjavo, da pritožbe ne napoveduje, podpisala, niso bili podani razlogi za zavrženje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, saj obdolženec glede na podani pravni pouk ni bil seznanjen s posledicami nevložitve napovedi pritožbe. Obdolženec v postopku do izdaje sodbe oziroma do prejema njenega pisnega odpravka ni imel zagovornice. Načelo enakosti pri varstvu pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, saj je bila nasprotna stranka v tej zadevi kvalificiran pravni strokovnjak - okrožna državna tožilka, in načelo pomoči neuki stranki iz 14. člena ZKP je sodišču še posebej narekovalo, da obdolženca z vso jasnostjo pouči o pravici do pritožbe in o posledicah opustitve njene napovedi. Zato je Vrhovno sodišče v skladu z določilom 1. odstavka 426. člena ZKP razveljavilo sklep pritožbenega sodišča o zavrženju pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo, ki je obrazložitev celo vsebovala, ni pa tudi razveljavilo prvostopenjske sodbe, saj le-ta ni postala pravnomočna in je zato glede na določilo 1. odstavka 420. člena ZKP tudi ni bilo mogoče preizkusiti.