Jedro

Četrti odstavek 22.b člena ZPND določa le, da mora biti predlog za izrek ukrepov po 19. členu ZPND podan v roku šest mesecev od zadnjega nasilnega dejanja in ne, da sodišče lahko upošteva le tisto nasilje v družini, ki je bilo storjeno v zadnjih šestih mesecih pred podajo predloga za izrek ukrepov. V postopku izreka ukrepov sodišča zaradi nasilnih ravnanj v družini je treba ugotoviti oziroma dokazati obstoj nasilja v preteklosti in verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Nasprotni udeleženec sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 12. 2023 nasprotnemu udeležencu prepovedalo vstopiti v stanovanjsko hišo, v kateri živi predlagateljica, zadrževati se v bližini te stanovanjske hiše na razdalji manjši od 200 metrov, zadrževati in približevati se krajem, kjer se redno nahaja predlagateljica, na razdalji manjši od 200 metrov, iskati in navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, vzpostavljanje kakršnegakoli namernega srečanja s predlagateljico, in sicer za šest mesecev od datuma izdaje sklepa. Z izpodbijanim sklepom pa je delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in sklep z dne 8. 12. 2023 spremenilo tako, da prepoved zadrževanja nasprotnega udeleženca v bližini stanovanjske hiše, v kateri živi predlagateljica, ne velja v primeru dogovorjenih ali sodno določenih stikov, kadar prevzem in predaja mld. A. poteka na domačem dvorišču tako, da nasprotni udeleženec mld. A. prevzame na stik in ga po končanem stiku pripelje nazaj na domače dvorišče na naslovu C. 2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga višjemu sodišču, naj v celoti razveljavi prvostopenjski sklep ter predlagateljici naloži, da mu je dolžna povrniti vse stroške postopka. Sklepu sodišča prve stopnje očita, da je nejasen, nerazumljiv, sam s seboj v nasprotju, predvsem pa v celoti neutemeljen, saj pogoji za izrek ukrepa po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) niso izkazani. Opozarja, da se je prepoved približevanja, ki so mu jo izrekli policisti in nato potrdilo sodišče, iztekla 11. 11. 2023, zato bi moralo sodišče ugotavljati, ali je nasilje nad predlagateljico izvajal od tega dne pa do vložitve predloga 29. 11. 2023 oziroma do izdaje sklepa 8. 12. 2023. Ugotavljati bi torej moralo, ali še vedno obstaja bojazen, da bo izvajal nasilje nad predlagateljico. Sodišče pa za čas po poteku prepovedi približevanja navaja le dogodek z dne 24. 11. 2023, za katerega pa ni ugotovilo, da bi nasprotni udeleženec izvršil kakšno nasilje nad predlagateljico. Na naslov C. je takrat prišel z namenom, da sinu A. izroči mobilni telefon in ne, da bi izvajal nasilje nad predlagateljico. Tudi iz sklepa kazenskega sodišča izhaja, da po dogodku z dne 24. 10. 2023 nad predlagateljico ni izvajal nobenih novih nasilnih ravnanj in tudi izrečenega ukrepa prepovedi približevanja ni kršil. Za dogodka, za katera je predlagateljica navajala, da gre za kršitvi v tem postopku izrečene prepovedi približevanja, je sodišče pravilno ugotovilo, da ne gre za kršitvi. Sodišče bi smelo sklep o prepovedi približevanja izdati le v primeru izražene ogroženosti predlagateljice za njeno zaščito, ne pa tudi za zaščito kogarkoli drugega, saj je predlagateljica predlog podala le v svojo korist. V obrazložitvi je sodišče navedlo, da je za čas do 15. 6. 2024 še vedno podana ogroženost; zakaj do tega datuma ni navedlo, v sklepu z dne 8. 12. 2023 pa je odločeno, da izrečene prepovedi in ukrepi veljajo šest mesecev od datuma izdaje sklepa.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V sklepu z dne 8. 12. 2023 je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov, in sicer poročila CSD o ogroženosti predlagateljice in otrok udeležencev postopka (imata tri otroke: najstarejša hčerka je rojena leta 2006, en sin leta 2010 in najmlajši sin leta 2015), podatkov kazenskega spisa Okrožnega sodišča v ... I Kpd 000/2023, predlogu priložene zdravniške dokumentacije in fotografij poškodb predlagateljice ugotovilo, da nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvaja psihično in fizično nasilje v smislu 3. člena ZPND ter da so bili pri tem nasilju prisotni tudi njuni otroci. S stopnjo verjetnosti je bilo izkazano, da se je verbalno in fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico začelo že leta 2014. Nasprotni udeleženec je predlagateljico zmerjal, žalil, ji grozil in jo decembra 2022 tudi udaril v levo stran glave. Do fizičnega nasilja je ponovno prišlo januarja 2023, nasprotni udeleženec je predlagateljico večkrat brcnil v nogo. Do konflikta s fizičnim nasiljem je ponovno prišlo 1. 9. 2023, ko je v prerivanju predlagateljica utrpela udarnino glave, desnega ramena in desnega zapestja. Dne 25. 10. 2023 je prišlo do konflikta, ko je nasprotni udeleženec iz hiše proti volji predlagateljice hotel odpeljati nekatere stvari. Posredovala je policija in nasprotnemu udeležencu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici, ki se je iztekel 11. 11. 2023. Dne 24. 11. 2023 je nasprotni udeleženec kričal na predlagateljico in otroke ter jim ukazoval, da naj se umaknejo in da morajo biti tiho, z nogo je močno udaril v vhodna vrata tako, da so zadela predlagateljico, ki je pri tem utrpela udarnino noge. Na podlagi zaključka, da so konflikti med udeležencema vse pogostejši in se tudi po ukrepu prepovedi približevanja nadaljujejo, je sodišče prve stopnje zaradi utemeljene bojazni, da bo nasprotni udeleženec zaradi nerazrešenih razmerij po razpadu zakonske zveze z nasiljem nadaljeval, izreklo ukrep prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca predlagateljici za šest mesecev. Po ugovoru nasprotnega udeleženca je izvedlo še dodatne dokaze: zaslišalo je oba udeleženca in kot priče partnerko nasprotnega udeleženca, prijateljico udeležencev B. B., strokovno delavko CSD ter policiste, ki so obravnavali nasilje med udeležencema, prebralo je listinske dokaze, ki jih je v spis vložil nasprotni udeleženec ter pogledalo posnetek na USB ključku in fotografije nasprotnega udeleženca. Ugotovilo je, da so se nasilni dogodki, ki jih je opisalo v sklepu z dne 8. 12. 2023, zgodili in še, da sta nasilje izvajala oba, tudi predlagateljica nad nasprotnim udeležencem ter da je bil s strani policije izrečeni in s sodno odločbo podaljšan ukrep prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca predlagateljici učinkovit, saj je bil v tistem času zagotovljen mir vsem družinskim članom, kar je v največjo korist otrokom,ker se jim je na ta način zagotovil mir v domačem okolju.

6. Vse ugotovitve je sodišče prve stopnje utemeljilo z obširnimi, jasnimi in pravilnimi razlogi, ki jim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in jih podrobneje ne bo ponavljalo, pač pa bo le še kratko odgovorilo na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

7. V točki 24. obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo svojo ugotovitev, da je predlagateljico utemeljeno strah in se počuti ogroženo zaradi nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca. Ta ugotovitev sodišča ni v nasprotju z ugotovitvijo, da sta bila nasilna oba udeleženca in obstaja velika stopnja ogroženosti obeh, zaradi njunega nasilja pa so ogroženi tudi njihovi otroci. Nasprotni udeleženec se je sicer sam odselil iz skupnega bivališča, a se je tja občasno vračal in takrat je ponovno prihajalo do konfliktov med udeležencema, pa tudi fizičnega nasilja med njima. S tem, ko je sodišče izreklo nasprotnemu udeležencu prepoved približevanja predlagateljici in hiši, v kateri živi predlagateljica z otroki, je preprečilo nadaljevanje družinskega nasilja, kar je cilj ureditve po ZPND. Tako ravnanje sodišču nalaga 5. člen ZPND. V 4. členu pa ZPND predpisuje posebno varstvo otrok pred nasiljem v družini. Nasilje nad otroki ni le neposredno nasilje nad njimi, pač pa so žrtev nasilja tudi, če so prisotni pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom (drugi odstavek 4. člena ZPND). Da otroci ob konfliktih, ki so se stopnjevali tudi v fizično nasilje, niso bili prisotni, nasprotni udeleženec niti ne zatrjuje. V takih okoliščinah konkretnega primera je izrek ukrepa prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca predlagateljici materialnopravno pravilen.

8. Četrti odstavek 22.b člena ZPND določa le, da mora biti predlog za izrek ukrepov po 19. členu ZPND podan v roku šest mesecev od zadnjega nasilnega dejanja in ne, da sodišče lahko upošteva le tisto nasilje v družini, ki je bilo storjeno v zadnjih šestih mesecih pred podajo predloga za izrek ukrepov. V postopku izreka ukrepov sodišča zaradi nasilnih ravnanj v družini je treba ugotoviti oziroma dokazati obstoj nasilja v preteklosti in verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti. Sodišče prve stopnje je vse navedeno ugotovilo. Trditev pritožbe, da sodišče glede dogodka z dne 24. 11. 2023 ni ugotovilo nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, je protispisna. Sodišče prve stopnje je v 5. alineji 18. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je nasprotni udeleženec najprej izvajal verbalno nasilje nad njo in otroki, ko se je predlagateljica želela skriti v hišo, pa je z nogo tako močno udaril v vhodna vrata, da so zadela predlagateljico in je utrpela udarnino noge. Navedeno izhaja tako iz izpovedbe predlagateljice kot iz listinskih dokazov v spisu.

9. S strani policije izrečen ukrep prepoved približevanja, ki ga je podaljšalo še sodišče, a se je iztekel pred podajo predloga za izrek ukrepov po 19. členu ZPND, ne preprečuje sodišču, da izreče ukrepe za preprečitev nasilja v družini še po ZPND. Še zlasti ne, ker je predlagateljica izkazala, da je nasprotni udeleženec po poteku predhodno izrečenega ukrepa prepovedi približevanja nad njo in posledično otroki ponovno izvajal nasilje. Da po 24. 11. 2023 oziroma po izdaji sklepa z dne 8. 12. 2023 o prepovedi približevanja nasprotni udeleženec novih nasilnih dejanj nad predlagateljico ni izvajal in izrečene prepovedi približevanja ni kršil, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Nasprotno: kaže, da je bil ukrep prepovedi približevanja za obdobje šest mesecev utemeljen. Dosegel je svoj namen: med udeležencema ne prihaja več do nasilja in glede na potek časa tudi ni pričakovati, da bo ponovno prišlo do nasilnih ravnanj med udeležencema in s tem tudi nad njunimi otroki.

10. Ker je v točki II izreka sklepa z dne 8. 12. 2023 sodišče odločilo, da z izrekom izrečene prepovedi in ukrepi veljajo šest mesecev od datuma izdaje sklepa, torej do 8. 6. 2024, je sicer v obrazložitvi izpodbijanega sklepa naveden datum veljavnosti izrečenih ukrepov do 15. 6. 2024 napačen, a tudi to na pravilnost izpodbijane odločitve - delne zavrnitve ugovora nasprotnega udeleženca, ne vpliva, pa tudi nejasen in nerazumljiv sklep zaradi tega ni.

11. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani ne pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1).

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z osmim odstavkom 22.a člena ZPND. Stroške neuspele pritožbe nosi pritožnik sam.