Jedro

Ker bolečine in zmanjšana gibljivost v desni rami tožnika ne predstavljata takšne funkcionalne motnje, ki bi bila v Seznamu telesnih okvar opredeljena kot telesna okvara, mu za stanje rame ni mogoče priznati invalidnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in s potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 5. 3. 2015 in odločbe št. ... z dne 14. 10. 2014 ter da se tožniku prizna pravica do invalidnine za višjo telesno okvaro, in sicer invalidnine za 60 % telesno okvaro ter sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka. Dejansko stanje glede telesne okvare je ugotavljalo tudi s pomočjo sodnega izvedenca ter ugotovilo, da bolečine in zmanjšana gibljivost v desni rami tožnika ne predstavljata takšne funkcionalne motnje, ki bi bila v Seznamu telesnih okvar opredeljena kot telesna okvara (TO).

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da vztraja pri tem, da se mu prizna invalidnina za telesno okvaro zaradi delno omejene gibljivosti desne rame in povešenosti desnega ramena. Gre za posledice delovne nezgode, ki se izkazujejo z neugodnim položajem ramena in povešenosti desnega ramena, kar mu otežuje aktivnosti in zahteva večje napore organizma pri zadovoljevanju življenjskih potreb. Izvedenec pri svojem mnenju ni upošteval izvida Kliničnega inštituta za radiologijo z dne 3. 6. 2011. Trdi, da je v Seznamu TO zaradi funkcionalnih motenj zgornjih okončin opredeljeno, da gre za TO, in sicer za nepregibnost ramenskega sklepa, za neugodni položaj ramena in povešenost ramena. Vse to je opisal tudi izvedenec, vendar se o oceni ni mogel izreči oziroma ni našel nobene točke, pod katero bi uvrstil stanje ramenskega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb in v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom v zvezi s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 5. 3. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. z dne 14. 10. 2014. S slednjo je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do zvišanja invalidnine za TO. Pri tožniku, poleg že ocenjene 30 % TO zaradi poškodbe pri delu z dne 18. 6. 2016, nove TO ni.

6. Pravna podlaga za odločitev v tem postopku je podana v določbi tretjega odstavka 403. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, ZPIZ-2). Ta določa, da se do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja, vrsto in stopnje okvar telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in naslednji, Seznam TO) pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145., 147. in 149. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, ZPIZ-1), vendar le za poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V zvezi s tem je na podlagi 144. člena ZPIZ-1 mogoče invalidnino za TO priznati, če ta znaša najmanj 50 % zaradi posledic bolezni ali poškodb izven dela, in če ima zavarovanec ob nastanku TO dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidnine, ne glede na to ali TO povzroča invalidnost ali ne. Po prvem odstavku 143. člena ZPIZ-1 je TO podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. V skladu s 3. točko 143. člena določi vrste TO, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine, in odstotke teh okvar minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo. Navedeno pomeni, da se upoštevajo zgolj TO navedene v Seznamu TO.

7. Pri tožniku je bila v predsodnem postopku ugotovljena TO desnega zapestja, in sicer po VI.B točka 13.a nepregibnost desnega zapestja v ugodnem položaju zaradi posledic poškodbe pri delu.

8. Iz dokaznega postopka, izvedenega pred prvostopenjskim sodiščem izhaja, da iz izvidov travmatologa in fiziatra ter tudi iz poročila URI Soča izhaja, da je gibljivost v desni rami v mejah normale, kar pomeni, da TO glede desne rame ni podana. Prav tako izhaja iz mnenja sodnega izvedenca dr. B.B., da pri tožniku ni podana TO na desni rami, niti kakšna druga okvara po Seznamu TO.

9. Pritožbene trditve, da gre pri tožniku za telesno okvaro zaradi neugodnega položaja desnega ramena in njegovo povešenost, je v nasprotju z določbami vrste TO določenih v poglavju IV. zgornje okončine, točka B funkcionalne motnje. V okviru navedene točke je pod številko 8 navedena motnja ramenskega sklepa. TO v zvezi s tem so opredeljene v točkah a, b, c, d in e. Pri točki a gre za nepregibnost ramenskega sklepa v ugodnem položaju 30 % in se šteje, da je ramenski sklep v ugodnem položaju v abdukciji od 70 do 80 stopinj z antefleksijo do 20 stopinj; v točki b je kot telesna okvara opredeljena nepregibnost ramenskega sklepa v neugodnem položaju 40 %. Neugoden položaj je abdukcija nad 80 stopinj, adukcija ali retrofleksija. V točki 8 je kot TO pri motnjah ramenskega sklepa navedena kontraktura ramenskega sklepa, pri čemer je ohranjanje abdukcija pod horizontalo 30 stopinj. Pod točko d je opredeljena TO, ki se nanaša na nereponiran izpah v ramenskem sklepu z omejitvijo funkcije 40 stopinj in v točki e ohlapen ramenski sklep 40 stopinj.

10. Zgolj povešenost desnega ramena torej ne predstavlja TO po veljavnem Seznamu TO. Izvedenec je pojasnil, da je ob osebnem pregledu gibljivosti ugotovil za približno 30 % zmanjšano odročitev desno v primerjavi z levo stranjo ter za 15 % zmanjšan obrat navzven v ramenskem sklepu v primerjavi z levo stranjo. Tožnik je imel pri osebnem pregledu pri izvedencu dvig v smislu odročenja okoli 150 stopinj. Vse navedeno kaže na to, da pri tožniku ni TO, kakor so določene v veljavnem Seznamu TO.

11. Kot je pritožbeno sodišče že navedlo, mora priti do takšne stopnje izgube, bistvene poškodovanosti ali znatne onesposobljenosti posameznih organov ali delov telesa, da je to opredeljeno kot TO v Seznamu TO. Zgolj težave z desno ramo, bolečine in delna omejena gibljivost ter atrofija ramenskih mišic pri tožniku niso take stopnje, da bi pomenile TO kot je ta določena v citiranih predpisih.

12. Iz izvedenskega mnenja decidirano izhaja, kaj je sodni izvedenec pri pripravi izvedenskega mnenja upošteval, in sicer medicinsko dokumentacijo od leta 2000 naprej, ki se nahaja v zdravstvenem kartonu, dokumentacijo v sodnem spisu in opravil je osebni pregled tožnika. Tožnik tekom postopka pred prvostopenjskim sodiščem niti pred pritožbenim sodiščem ni predložil izvida z dne 3. 6. 2011, niti ne navaja na kaj naj bi se ta izvid nanašal in v čem naj s strani izvedenca ne bi bil upoštevan. Citiranega izvida ne navaja v svojih pripombah na izvedensko mnenje, ki jih je podal dne 20. 4. 2016, niti v zvezi z navedenim izvidom ni postavil izvedencu kakršnegakoli vprašanja, ko je bil ta zaslišan na glavni obravnavi dne 17. 6. 2016. Tako gre tudi za nedovoljeno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP, ki se niti ne da preizkusiti.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.