Jedro

V skladu z določbo 131. člena ZD zapuščinsko sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, kadar je to potrebno. Po določbi 2. odstavka 192. člena ZD pa sodišče preden postavi začasnega skrbnika, če je to mogoče, glede osebe skrbnika, zasliši tiste, ki so upravičeni dedovati. Umestitev določbe 192. člena ZD v poglavje o pripravljalnih opravilih v zapuščinskem postopku kaže na to, da je mogoče skrbnika zapuščine postaviti celo izven naroka. Omenjena določba tudi ne predvideva obveznega zaslišanja tistih, ki so upravičeni dedovati. Določa le, da se jih zasliši, če je to mogoče. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje res postavilo začasnega skrbnika zapuščine, ne da bi pred tem zaslišalo pritožnico oz. njenega začasnega skrbnika. Slednje pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za začasnega skrbnika zapuščine pokojnega M. D. postavilo B. J.. Zoper tak sklep se po svojem začasnem skrbniku odvetniku D. B. pravočasno pritožuje M. D.. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ni zaslišalo glede osebe skrbnika, kar bi v skladu z določbo 192. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) moralo storiti. Dedinja M. D. na narok 30.6.2000 ni bila pravilno vabljena, ker ni bil vabljen njen skrbnik. Omenjenega naroka sta se udeležila O. J., kot skrbnica za poseben primer za mladoletno A. D. in njen mož B. J., ki imata mladoletno A. v rejništvu. Odločba CSD o postavitvi O. J. za skrbnico mladoletni A. (št. 562-1-1/99, z dne 10.2.2000), ne velja več, saj je bila nadomeščena z odločbo CSD z dne 17.4.2000, ki še ni pravnomočna. Mladoletne A. na naroku torej ni zastopal skrbnik. Pritožnica še meni, da rejnik ali zakonec rejnika zaradi kolizije interesov ne more biti postavljen rejencu za skrbnika v zapuščinskem postopku in ne more biti skrbnik zapuščine, ki jo bo rejenec dedoval. Zato pritožnica predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Na pritožbo je odgovorila ml. A. D., ki jo zastopa O. J. Pritožbeno sodišče pa navedb v odgovoru na pritožbo ni moglo obravnavati, saj v skladu z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD odgovor na pritožbo zoper sklep ni predviden. Pritožba ni utemeljena. Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi sta določbi 131. ter 192. člena ZD. V skladu z določbo 131. člena ZD zapuščinsko sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, kadar je to potrebno. Po določbi 2. odstavka 192. člena ZD pa sodišče preden postavi začasnega skrbnika, če je to mogoče, glede osebe skrbnika, zasliši tiste, ki so upravičeni dedovati. Pritožnica ne ugovarja oceni sodišča prve stopnje, da je postavitev začasnega skrbnika zapuščine v obravnavani zadevi potrebna; meni le, da bi jo moralo sodišče prve stopnje zaslišati o osebi skrbnika. Pritožnico je sodišče prve stopnje na narok dne 30.6.2000 povabilo z navadno pošiljko (kar izhaja iz uradnega zaznamka v predložitvenem poročilu). Njenega začasnega skrbnika pa, kot pravilno opozarja v pritožbi, ni povabilo. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da omenjeno dejstvo ni vplivalo oz. ni moglo vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa. Že umestitev določbe 192. člena ZD v poglavje o pripravljalnih opravilih v zapuščinskem postopku namreč kaže na to, da je mogoče skrbnika zapuščine postaviti celo izven naroka. Omenjena določba tudi ne predvideva obveznega zaslišanja tistih, ki so upravičeni dedovati. Določa le, da se jih zasliši, če je to mogoče. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje res postavilo začasnega skrbnika zapuščine, ne da bi pred tem zaslišalo pritožnico oz. njenega začasnega skrbnika. Slednje pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivalo. Pritožnica namreč v pritožbi ne navaja nobenega razloga, zaradi katerega bi bil postavljeni skrbnik zapuščine neprimeren za opravljanje dolžnosti predvidenih v prvem odstavku 131. člena ZD, torej predvsem za skrb za zapuščino v interesu vseh dedičev. Za začasnega skrbnika pritožnica tudi ne predlaga nikogar drugega. Pritožbeno sodišče zato ne dvomi v primernost in pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede osebe skrbnika, ki kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, že sedaj skrbi za zaščiteno kmetijo zapustnika. Pritožbeno sodišče tudi pojasnjuje, da ni razloga, da B. J., ker je mož rejnice mladoletne A., ne bi mogel biti postavljen za začasnega skrbnika zapuščine. ZD namreč glede osebe začasnega skrbnika zapuščine ne predpisuje nobenih posebnih omejitev. Pa tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v poglavju o skrbniku za posebne primere (kar je tudi začasni skrbnik zapuščine) ne predvideva omejitve za rejnika oz. rejnikovega zakonca, kot zmotno meni pritožnica. Pritožbena trditev, da mladoletne Ane na naroku dne 30.6.2000 ni zastopal skrbnik, je napačna in protispisna. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da ji je bila z odločbo CSD Trbovlje, št. 562-1/99, z dne 10.2.2000 (ki v tem delu še velja) postavljena za skrbnico O. J., ki se je omenjenega naroka udeležila. Zmotno je tudi stališče pritožnice, da O. J. ne more biti skrbnica mladoletne A. v zapuščinskem postopku, ker je tudi njena rejnica. ZZZDR takšne prepovedi ne določa. Prav tako ni podano navzkrižje med interesi mladoletne A. in njene rejnice, saj v obravnavanem primeru ni podana situacija iz 1., 2. ali 3. odstavka 213. člena ZZZDR. Pritožbeni razlogi torej niso podani. V postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti. Zato je višje sodišče pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD kot neutemeljeno zavrnilo.