Izvajanje videonadzora lastnega zemljišča

Datum

29.08.2023

Številka

07121-1/2023/1088

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja videonadzora lastnega zemljišča. Navajate, da ste zaradi naklepnih ravnanj in nagajanj soseda namestili kamere. S strani soseda ste prejeli zahtevo, da kamero premaknete tako, da ne bo viden, ko vstopa oz. izstopa iz prostora, kjer bi naj imel soposest. Sprašujete, ali je sporno, če s kamero zajamete svoje celotno zemljišče in vrata tega prostora potemnite, še vedno pa bi snemali svoje zemljišče, po katerem se giblje (in v zvezi s tem poteka spor glede motenja posesti). Na hiši ste obesili obvestilo o izvajanju videonadzora in sprašujete, ali tako obvestilo namestite tudi na objekt, kjer ima vaš sosed posest.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošna uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Zasebna raba je presežena npr. v primeru, ko bi posameznik izvajal videonadzor ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti, ko bi posameznik posnetke posredoval nepooblaščeni tretji osebi ali pa jih objavil na internetu.

Tudi če v vašem primeru dejansko gre za zasebno rabo pa vam predlagamo, da snemate zgolj svojo lastnino, ne pa tudi npr. javne površine, prostor, ki ni v vaši lasti ali površine, kjer se gibljejo drugi oz. služnostno pot, saj bi lahko pri tem šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč. V določenih okoliščinah pa bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Pojasnjujemo, da v primeru, ko lastnik izvaja videonadzor iz svojega zasebnega objekta oz. zasebne lastnine se načeloma šteje, da gre za obdelavo, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe in se v tem primeru Splošna uredba in ZVOP-2 (na kar je vezana pristojnost IP) ne uporabljata. Tako izvajalcu videonadzora ni treba izpolniti obveznosti, kot je npr. objava obvestila o izvajanju videonadzora. Zasebna raba je presežena npr. v primeru, ko bi posameznik izvajal videonadzor ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti, ko bi posameznik posnetke posredoval nepooblaščeni tretji osebi ali pa jih objavil na internetu. V tem primeru bi se torej uporabljala ZVOP-2 in Splošna uredba in bi upravljavec moral zagotoviti ustrezno pravno podlago in zadostiti drugim zahtevam glede izvajanja videonadzora (npr. poskrbeti za ustrezno zavarovanje videonadzornega sistema, objaviti obvestilo o videonadzoru, itd.). Več informacij o tem lahko preberete na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ in v Smernicah o izvajanju videonadzora: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

Tudi če gre v vašem primeru za zasebno rabo, vam predlagamo, da snemate zgolj svojo lastnino, ne pa tudi npr. javne površine, prostor, ki ni v vaši lasti ali površine, kjer se gibljejo drugi oz. služnostno pot, saj bi lahko pri tem šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP, KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, ki se poda na pristojni policijski postaji.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo