Jedro

Oškodovanec je državni tožilki že po vložitvi obtožnega predloga poslal izjavo, da nepreklicno umika soglasje za kazenski pregon obdolženca, zato je sodišče prve stopnje takšno izjavo oškodovanca, ki jo je državni tožilce nato posredoval sodišču, pravilno štelo kot umik predloga.

Izrek

Pritožba oškodovanca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi člena 437/I ZKP zvezi s členom 277/II zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega zaradi kazivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/I KZ, ker je oškodovanec umaknil predlog za pregon in odločilo, da mora oškodovanec plačati stroške kazenskega postopka in sicer znesek 47.948,80 SIT ter potrebne izdatke obdolženca.

Proti sklepu je vložil pritožbo oškodovanec. V pritožbi navaja, da sodišču ni podal izjave, da umika predlog za pregon zoper obdolženca.

Takšno izjavo je podal le državnemu tožilcu, ki "naj sam izpelje postopek". Nihče ga tudi ni seznanil s postopkom pred sodiščem in da so že nastali stroški za izvedenca. Prepričan je bil, da je zadeva še v fazi poravnave pred državnim tožilcem. Oškodovanec je torej smiselno predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Višji državni tožilec je v svojem mnenju, podanem v skladu z določbo člena 445/II ZKP, predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Za določena kazniva dejanja zakon (Kazenski zakonik) predpisuje, da se storilec preganja na predlog. To pa pomeni, da je za pregon storilcev teh kaznivih dejanj sicer pristojen državni tožilec, vendar mora biti s strani oškodovanca podan tudi predlog za pregon storilca.

Šele če je podan tak predlog, lahko državni tožilec zahteva opravo preiskovalnih dejanj ali vloži obtožni predlog. Ta procesna predpostavka mora biti podana tudi pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe po členu 133/I KZ, saj je tako določeno v četrtem odstavku tega člena. Oškodovanec s predlogom za pregon razpolaga in ga vse do konca glavne obravnave lahko umakne (člen 57 ZKP). V kolikor ga umakne, pa izgubi pravico, da bi predlog ponovno podal. Predlog umakne lahko tako, da o umiku obvesti prostojnega državnega tožilca ali pa umakne predlog z izjavo sodišču. V konkretnem primeru je oškodovanec državni tožilki že po tem, ko je ta vložila obtožni predlog, dne 6.1.2000 poslal izjavo, da nepreklicno umika soglasje za kazenski pregon obdolženca. Zaradi takšne izjave je državna tožilka tudi dne 12.1.2000 umaknila obtožni predlog zoper obdolženega in izjavo o umiku predloga tudi posredovala sodišču. Sodišče prve stopnje je ob takšni izrecni izjavi oškodovanca, da nepreklicno umika soglasje za pregon, ravnalo pravilno, ker je štelo, da je oškodovanec predlog umaknil in je zato obtožni predlog zavrglo ter o stroških postopka odločilo na podlagi člena 96/IV ZKP. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo oškodovanca, ki takšno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija in zahteva, da naj državni tožilec izpelje postopek poravnave, kot neutemeljeno zavrnilo.