Jedro

Sodišče prve stopnje je dovolj obrazložilo, zakaj je ugotovilo, da je bil prav obravnavani starejši mladoletnik storilec kaznivega dejanja, ki ga je zanikal. Pritožba ni mogla omajati takih zaključkov sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka ter nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun.

Obrazložitev

Senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom starejšemu mladoletniku - sedaj polnoletnemu izrekel vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva s posebnim navodilom, da je mladoletnik dolžan poravnati škodo. Odločeno je še o stroških kazenskega postopka in o premoženjskopravnem zahtevku.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil mladoletnikov zagovornik po uradni dolžnosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Predlagal je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da naj se postopek zoper mladoletnika ustavi ali pa da naj se izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo pošlje v novo odločitev.

O seji senata je bilo obveščeno Višje državno tožilstvo v Ljubljani in se je seje udeležila višja državna tožilka, ki je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu dejansko stanje po temeljiti oceni izvedenih dokazov in zagovora starejšega mladoletnika A. L. utemeljeno zaključilo, da je bil prav starejši mladoletnik tisti, ki je dne 30.12.1997 na vlomen način iz predala v recepciji avtokampa vzel 102.300,00 SIT. Prepričljivo je navedlo, zakaj ni verjelo mladoletnikovemu zagovoru, da dne 30.12.1997 ni bil na J..., pač pa v K... Da naj bi bil že 30.12.1997 v K... ni bilo potrjeno. Da je bil tega dne na J... pa je povedala prepričljiva receptorka avtokampa, ki je mladoletnika poznala že več let. Izpovedbe prič, ki so videle mladoletnika v avtokampu, nato pa postavo fanta v teku zunaj, so si enotne o barvi oblačil in obutve.

Vse to vsekakor ob okoliščini, da na recepciji takrat ni bilo nobenega drugega, potrjuje pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bil storilec prav mladoletnik. Sodišče prve stopnje je zato dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo.

Povsem odveč in nepravilno pa je res v sklepu še dodatno utemeljevanje, kdaj mladoletnik kaznivo dejanje prizna in kdaj ne ter omenjanje izrečenega ukora leta 1998 in nadzorstvenega ukrepa dne 5.10.1999 (torej po izdaji izpodbijanega sklepa) s tem v zvezi, na kar upravičeno opozarja zagovornik. Vendar pa s takim dodatnim utemeljevanjem ob sicer že pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju sodišče prve stopnje ni kršilo nobene določbe kazenskega postopka, kar kot pritožbeni razlog navaja zagovornik, saj je želelo le poudariti svoje ugotovitve po izvedeni dokazni oceni še z opažanji v drugih zadevah, pravnomočnih ali nepravnomočnih. Tako navajanje pa ni vplivalo na pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja.

Ker pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja obsega tudi pritožbo zaradi izrečenega vzgojnega ukrepa, je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep tudi v tem pogledu.

Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje mladoletniku izreklo ustrezen vzgojni ukrep s posebnim navodilom, da je dolžan poravnati škodo, ki jo je povzročil. Glede na to, da izpodbijani sklep nima nobenih kršitev določb kazenskega postopka ali materialnega zakona, na kar je pritožbeni senat za mladoletnike pazil po uradni dolžnosti po I. odst. 383. čl. ZKP, je zato pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker je bil mladoletniku izrečen vzgojni ukrep, je sodišče druge stopnje, čeprav zagovornik s pritožbo ni uspel, odločilo, da stroški pritožbenega postopka ter nagrada in stroški postavljenega zagovornika bremenijo proračun.