Jedro

Določba Pravilnika o tem, da mora kandidat opraviti mojstrski izpit v roku treh let od dneva pristopnega roka, sicer se postopek opravljanja mojstrskega izpita zaključi in kandidata izbriše iz evidence kandidatov za pridobitev mojstrskega naziva, kot materialno procesna določba zbornici ne daje podlage za ustavitev postopka po ZUP, temveč zbornici nalaga nadaljevanje postopka in vsebinsko pojasnilo, zakaj niso (več) izpolnjeni pogoji za opravljanje mojstrskega izpita oziroma pojasniti razloge, iz katerih izhajajo dejstva za zaključek opravljanja mojstrskega izpita ter posledično izbrisa tožnika iz evidence aktivnih kandidatov, kot to predvideva drugi odstavek 6. člena Pravilnika, kar pa v zadevi ni pojasnjeno.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije 4049-30/18-2022 z dne 10. 5. 2022 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju OZS, tudi zbornica) je z izpodbijani sklepom v zvezi z vlogo tožnika z dne 6. 3. 2015, vpisano pod št. 4049, za opravljanje mojstrskega izpita, ustavila postopek in izbrisala tožnika iz evidence aktivnih kandidatov.

2.V uvodu izpodbijanega sklepa se zbornica sklicuje na prvi odstavek 135. člena in 136. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), 27. člen Obrtnega zakona (v nadaljevanju ObrZ) in drugi odstavek 8. člena Pravilnika o mojstrskih izpitih (v nadaljevanju Pravilnik). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik z vlogo z dne 6. 3. 2015 zaprosil za pristop k opravljanju mojstrskega izpita za pridobitev mojstrskega naziva dimnikarski mojster, na podlagi javnega razpisa za opravljanje mojstrskega naziva dimnikarski mojster, ki ga je objavila zbornica skladno s 7. členom Pravilnika ter da mora mora kandidat opraviti mojstrski izpit v roku treh let od dneva pristopnega roka, sicer se postopek opravljanja mojstrskega izpita s sklepom zaključi in kandidata izbriše iz evidence kandidatov za pridobitev mojstrskega naziva (drugi odstavek 6. člena Pravilnika). Navaja, da je bil 10. 3. 2018 tožnik prvič pozvan, da lahko odda vlogo za podaljšanje izpitnega roka, ter da je prvič podal vlogo za podaljšanje 25. 3. 2019 in mu je bil rok podaljšan do 10. 3. 2020 ter je 8. 6. 2021 bil ponovno pozvan k oddaji vloge za podaljšanje roka. Iz pregleda opravljenih izpitov tožnika zbornica ugotavlja, da je prvič I. praktični del izpita tožnik opravljal 8. 12. 2016 neuspešno in da mu je bilo 24. 3. 2022 ponovno omogočeno opravljati I. praktični del izpita.

3.Toženka je pritožbo tožnika zavrnila. Strinja se z odločitvijo zbornice, sklicuje se na 26. člen ObrZ in drugi odstavek 6. člena Pravilnika, ki ju citira. Tožnik je bil leta 2018 obveščen, da se mu triletni rok izteka in da lahko da vlogo za podaljšanje in mu je bil rok prvič podaljšan do 10. 3. 2020, nato mu je bilo 24. 3. 2022 ponovno omogočeno opravljati I. praktični del izpita, ki pa ga ni uspešno opravil.

4.Tožnik izpodbija navedeno odločitev. V tožbi očita napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj po ugotovitvah toženke naj bi tožnik v predpisanem roku ne bi opravil mojstrskega izpita. Ključno je kdaj oz. zakaj tožnik ni opravil izpita. Očita skopo obrazložitev obeh aktov, ki ne povzemata časovnice po 24. 3. 2022, kar je ključnega pomena za pravilno odločitev, zato ju ni mogoče preizkusiti, očita kršitev načela kontradiktornosti in načela materialne resnice. Zbornica se v izpodbijanem sklepu ni opredelila do vseh dejstev glede prošenj za podaljšanje roka v povezavi z opravo praktičnega dela izpita. Upoštevati je potrebno poziv, ki ga je tožniku posredovala A. A. po e-pošti z dne 15. 4. 2022, pri čemer je tožnik kot razlog za neopravljanje izpita navedel epidemijo korona virusa, kar je splošno znano dejstvo, poleg tega je bilo podaljšanje roka pogojeno s plačilom praktičnega dela izpita, kar je nedopustno, do česar se organ ni opredelil, nadalje pa se je od tožnika zahtevalo povsem neutemeljene dopolnitve, za kar ni bilo nobene pravne podlage. Tudi mu je bilo predočeno, da bo o prošnji za podaljšanje roka odločil izpitni odbor, ki o prošnji sploh ni odločal. Vse opisano kaže na arbitrarno odločanje. Toženka se tako sklicuje zgolj na dejstvo, da tožnik ni opravil mojstrskega izpita, kar ozkogledno drži, vendar je potrebno izpostaviti razloge za to. Toženka je namreč tožniku izrekla avtomatski padec na izpitu, ker naj ne bi imel opravljenega izpita iz varstva pri delu in zdravniškega pregleda, čemur je tožnik nasprotoval že ob samem izreku. Iz izjave o oceni tveganja namreč izhaja, da je zdravniški pregled za merilce/preglednike predviden vsake tri, za zaposlene v administraciji pa vsakih pet let, tožnik kot direktor bi lahko opravil preglede vsaka tri ali vsakih pet let, nikakor pa ne vsaki dve leti, kot to od tožnika zahteva toženka. Toženka je 3. 3. 2022 izdala sklep, da tožnik ni opravil praktičnega dela izpita, iz katerega ne izhaja, koliko točk je dosegel, toženka po pozivu tožnika 8. 4. 2022 dopolnilnega sklepa ni izdala, enako ravnanje izhaja tudi iz zapisnika praktičnega dela izpita. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka, kot jih priglaša.

5.Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka

6.Tožba je utemeljena.

7.Zbornica je z izpodbijanim sklepom sklenila, da se v zvezi z vlogo tožnika za opravljanje mojstrskega izpita, postopek ustavi in tožnika izbriše iz registra aktivnih kandidatov. Kot pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa navaja v uvodu prvi odstavek 135. člena in 136. člen ZUP, v obrazložitvi pa drugi odstavek 6. člena Pravilnika o mojstrskih izpitih (v nadaljevanju Pravilnik) v povezavi s tožnikovim prvim neuspešno opravljenim I. praktičnim delom izpita 8. 12. 2016 ter da mu je bilo 24. 3. 2022 ponovno omogočeno opravljati I. praktični del izpita. V predmetni zadevi je sporno, ali je zbornica imela pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa in ali so obrazloženi razlogi za njegovo izdajo.

8.Sodišče je izpodbijani sklep presojalo v upravnem sporu glede na drugi odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po katerem se v upravnem sporu lahko izpodbijajo sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V obravnavani zadevi gre namreč za ustavitev postopka.

9.Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožnik z vlogo 6. 3. 2015 zaprosil za pristop k opravljanju mojstrskega izpita za pridobitev mojstrskega naziva dimnikarski mojster, na podlagi javnega razpisa, ki ga je objavila zbornica. V zadevi ni sporno, da je bil s strani zbornice prvič obveščen (10. 3. 2018), da se izteka triletni rok za opravljanje mojstrskega izpita in da lahko odda vlogo za podaljšanje izpitnega roka, ki mu je bil prvič podaljšan do 10. 3. 2020. Sporno tudi ni, da je bilo tožniku 24. 3. 2022 (ponovno) omogočeno opravljati I. praktični del izpita. Sporno pa je, na kakšen način je potekal postopek po navedenem datumu do izdaje izpodbijanega sklepa.

10.Na podlagi 26. člena ObrZ izdan Pravilnik o mojstrskih izpitih (Pravilnik), na katerega se sklicujeta zbornica in toženka, določa pogoje, način in postopek opravljanja mojstrskega izpita, imenovanje in sestavo ter pristojnosti izpitnih odborov za mojstrske izpite ter varstvo pravic kandidatov v izpitnem postopku (1. člen). Po 7. členu Pravilnika (razpisi za prijavo k opravljanju mojstrskega izpita) obrtna zbornica Slovenije vsako leto meseca januarja objavi razpis za opravljanje mojstrskih izpitov. Z razpisom se določijo pogoji in dokazila o izpolnjevanju pogojev ter višina nadomestila stroškov za opravljanje mojstrskega izpita. Rok za prijavo je odprt od dneva objave razpisa do izteka koledarskega leta (prvi odstavek).

11.Po 6. členu Pravilnika se posamezni deli mojstrskega izpita lahko opravljajo v različnih izpitnih rokih. Z izpitnim katalogom se lahko določi zaporedje opravljanja izpitov. Mojstrski izpit se konča z uspešno opravljenimi štirimi deli mojstrskega izpita (prvi odstavek). Kandidat mora opraviti mojstrski izpit v roku treh let od dneva pristopnega roka, sicer se postopek opravljanja mojstrskega izpita s sklepom zaključi in kandidata izbriše iz evidence kandidatov za pridobitev mojstrskega naziva (drugi odstavek). Na prošnjo kandidata lahko Obrtna zbornica Slovenije na podlagi izkazanih opravičljivih razlogov (bolezen, službena zadržanost in podobno), odobri podaljšanje roka za opravljanje mojstrskega izpita (tretji odstavek).

12.Zbornica se sklicuje v uvodu izpodbijane odločbe na 135. člen1 in 136. člen2 ZUP. Po presoji sodišča bi zbornica postopek, ki se je začel na vlogo tožnika, lahko ustavila le na podlagi izjave tožnika o umiku zahteve (prvi odstavek 135. člena ZUP). Zbornica se na izjavo o umiku zahteve ne sklicuje. Navaja, da je tožnik prvič I. praktični del izpita opravljal 8. 12. 2016 neuspešno in da je bilo tožniku ponovno omogočeno 24. 3. 2022 opravljati I. praktični del izpita.

13.Ker v konkretnem primeru izrecne izjave tožnika o umiku vloge za opravljanje mojstrskega izpita ni bilo, prav tako pa v ObrZ ni določbe, po kateri bi bilo posamezno dejanje ali opustitev stranke mogoče šteti za umik zahteve, sodišče ocenjuje, da na navedeni pravni podlagi, kot se nanjo sklicujeta zbornica in toženka, ni podlage za ustavitev postopka, saj to v ObrZ ni določeno. Določba Pravilnika o tem, da mora kandidat opraviti mojstrski izpit v roku treh let od dneva pristopnega roka, sicer se postopek opravljanja mojstrskega izpita zaključi in kandidata izbriše iz evidence kandidatov za pridobitev mojstrskega naziva, po presoji sodišča kot materialno procesna določba zbornici ne daje podlage za ustavitev postopka po ZUP, temveč zbornici nalaga nadaljevanje postopka in vsebinsko pojasnilo, zakaj niso (več) izpolnjeni pogoji za opravljanje mojstrskega izpita oziroma pojasniti razloge, iz katerih izhajajo dejstva za zaključek opravljanja mojstrskega izpita ter posledično izbrisa tožnika iz evidence aktivnih kandidatov, kot to predvideva drugi odstavek 6. člena Pravilnika, kar pa v zadevi ni pojasnjeno. Ker zbornica ni ravnala tako, tega pa ni sanirala niti toženka, so v postopku bistveno kršena pravila postopka, saj razlogov za izdajo izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti (sedma točka prvega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1), kot utemeljeno očita tožnik.

14.Ker je bilo potrebno izpodbijani sklep odpraviti že iz navedenih razlogov, se sodišče ni ukvarjalo z drugimi tožbenimi razlogi, do katerih pa se bo v ponovljenem postopku morala opredeliti zbornica.

15.Ob upoštevanju vsega povedanega sodišče sodi, da izpodbijani sklep ni pravilen in ni skladen z določbami ZUP, na katere se sklicuje ter se ga ne da preizkusiti. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. Glede na povedano ni podlage za spor polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1).

16.Sodišče je odločitev v zadevi sprejelo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka

17.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je zastopala odvetniška družba.

18.Za tožbo plačano sodno takso bo tožniku vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).

-------------------------------

1Ki določa, da če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopek ustavi (prvi odstavek). Če je stranka svojo zahtevo umaknila med potekom pritožbenega roka ali po vložitvi pritožbe, se s sklepom o ustavitvi postopka odpravi odločba prve stopnje, s katero je bilo njenemu zahtevku v celoti ali deloma ugodeno (drugi odstavek). Če je nadaljevanje postopka potrebno v javnem interesu, ali če to zahteva stranka z nasprotnim interesom, ga pristojni organ nadaljuje (tretji odstavek). Če se je postopek začel po uradni dolžnosti, ga organ lahko ustavi. Če pa bi se postopek v isti zadevi lahko začel tudi na zahtevo stranke, se postopek nadaljuje, kadar stranka to zahteva (četrti odstavek). Zoper sklep, s katerim se ustavi postopek, je dovoljena pritožba (peti odstavek).

2Ki določa, da je posamezno dejanje ali opustitev stranke mogoče šteti za umik zahteve samo, če je to z zakonom določeno.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o mojstrskih izpitih (2004) - člen 6, 6/2

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/1, 237/1-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.