Jedro

Odvetnik je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZOdv upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po Odvetniški tarifi. Če izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je po petem odstavku 17. člena ZOdv upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. To pomeni, da je v primeru zastopanja po brezplačni pravni pomoči odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v polovičnem znesku, medtem ko mu je potrebno stroške, med katerimi so tudi potni stroški, povrniti v celoti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se stroškovni sklep v IV. točki izreka sodbe spremeni tako, da se znesek "545,20 EUR" zviša na znesek "611,11 EUR".

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške pritožbe v višini 114,22 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni povrniti stroške zastopanja tožnice v višini 545,20 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica zaradi napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in sicer Zakon o odvetništvu (ZOdv)1 in Odvetniško tarifo (OT) in sicer določbo 17. člena ZOdv v povezavi z OT. Sodišče je namreč seštelo vse priznane stroške za delo in strošek povračila izdatkov za prevoz, nato pa dobljeni znesek 1.090,41 EUR delilo na pol. Takšen način izračuna je nepravilen, saj se omejitev iz petega odstavka 17. člena ZOdv nanaša le na odvetnikovo upravičenost do plačila za svoje delo po OT, ne pa tudi na upravičenost do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po OT. Odvetnikovi stroški v zvezi z opravljenim delom, kot te opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv predstavljajo po določilih OT izdatke, ki so potrebni odvetniku za izvršitev dela. Te pa OT določno opredeljuje v 9. členu (potni stroški, dnevnice, poštnine, telefonski stroški, izdatki za takse, izdatki za bančne storitve, izdatki za fotokopiranje, prepisovanje in drugi stroški). Do teh izdatkov je torej odvetnik upravičen v celoti (ne glede na omejitev iz petega odstavka 17. člena ZOdv). Tako izhaja tudi iz sodne prakse2. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se izpodbijani stroškovni sklep spremeni tako, da je dolžna tožena stranka tožnici namesto 545,20 EUR, plačati 611,11 EUR stroškov postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti. Je pa glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je s stroškovnim sklepom pooblaščenki tožnice, ki jo je zastopala na podlagi odločbe BPP 532/2015 z dne 22. 9. 2015 odmerilo stroške v višini 1.090,41 EUR. Upoštevaje, da je bila tožnici za zastopanje dodeljena brezplačna pravna pomoč, je na podlagi 17. člena ZOdv pooblaščenki priznalo polovico navedenega zneska in sicer 545,20 EUR. V zadevi je sporno, ali se tudi stroški, ki jih je uveljavljala pooblaščenka (gre za stroške kilometrine na relaciji A. - B. - A., dvakrat po 54,02 EUR) priznajo v polnem znesku, ali pa je potrebno tudi potne stroške priznati le v polovičnem znesku. Pritožba utemeljeno opozarja na pravilno uporabo prvega v zvezi s petim odstavkom 17. člena ZOdv. Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi4 je odvetnik na podlagi prvega odstavka 17. člena ZOdv upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po Odvetniški tarifi. Če izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je po petem odstavku 17. člena ZOdv upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. To pomeni, da je v primeru zastopanja po brezplačni pravni pomoči odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v polovičnem znesku, medtem ko mu je potrebno stroške, med katerimi so tudi potni stroški, povrniti v celoti.

6. Ob pravilni uporabi materialnega prava je torej tožnica upravičena do povračila potnih stroškov na relaciji A. - B. - A. v celoti, to je v višini 108,04 EUR.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani stroškovni sklep spremenilo tako, da je dosojenih 545,20 EUR zvišalo na znesek 611,11 EUR. Ker je tožnica uspela s pritožbo, je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP ter upoštevaje tarifno št. 15 1č priznalo stroške za vložitev pritožbe v višini 93,63 EUR ter materialne stroške v višini 1,83 EUR, povečano za 22 % DDV. Pritožbeni stroški tako znašajo 114,22 EUR, ki jih je dolžna tožnici povrniti tožena stranka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica namreč ni izkazala, da ji je za vložitev pritožbe priznana BPP.

1 Ur. l. RS, št. 18-817/1993. 2 Cp 138/2015 z dne 9. 3. 2015. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Psp 283/2017 z dne 5. 10. 2017.